Franja

trdíti¹ (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose

tŕdno | trdnó adv. saldamente, fortemente, fermamente, tenacemente; strettamente:
trdno se držati načel essere di saldi, fermi principi
trdno upati sperare fortemente
biti trdno prepričan o čem essere fermamente convinto in qcs.
trdno stati na zemlji stare coi piedi saldamente per terra

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

treat² [tri:t] prehodni glagol
ravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen)
kemija delovati na; smatrati (as za, kot)
(po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu)
politika, zgodovina skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"
neprehodni glagol
dogovarjati se (about o, with z)
pogajati se; manipulirati, ravnati (of z)
razpravljati, govoriti, pisati (of o)
plačevati za zapitek, pijačo itd.

to treat s.o. brutally brutalno ravnati s kom
to treat o.s. to gostiti se z
he treated me to a good dinner pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjo
to treat s.o. for caneer zdraviti koga zaradi raka
to treat s.o. like a lord kraljevsko koga pogostiti
to treat o.s. to a bottl of champagne privoščiti si buteljko šampanjca
this book treats of an interesting topic ta knjiga obravnava zanimivo témo
he treated my words as a joke smatral je moje besede za šalo
as we treat others, we must expect to be treated kakor mi z drugimi, tako oni z nami
it is my turn to treat jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.)
he is being treated for nervous depression zdravijo ga zaradi živčne depresije

Trebia -ae, Trébija

1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

trening asertivnosti stalna zveza
(o spretnosti) ▸ asszertivitás-tréning

trening varne vožnje stalna zveza
(o vožnji avta) ▸ vezetéstechnikai tréning

trepetlikin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ rezgő nyár, rezgő nyárfaSopomenke: trepetlikov

2. (izdelan iz lesa trepetlike) ▸ rezgő nyár, rezgő nyárfa
3. (o snovi) ▸ rezgő nyár

trepetlikov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ rezgőnyár, rezgőnyárfaSopomenke: trepetlikin

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trepljaj samostalnik
(o človeškem dotiku) ▸ paskolás

trésti se vibrar; temblar; trepidar; temblequear; estremecerse

tresti se od mraza, strahu temblar de frío, de espanto ali de miedo; (o vozu) dar sacudidas, traquetear
tresti se od smeha desternillarse de risa
tresti se od mraza tiritar (de frío)
tresti se kot šiba na vodi temblar como un azogado
s tresočimi se koleni con las rodillas temblantes
tresem se, če pomislim na to me estremece pensarlo

tretja triada stalna zveza
šolstvo (o obdobju) ▸ harmadik harmad, harmadik oktatási-nevelési szakasz
Sopomenke: zadnja triada

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tŕgati rasgar; desgarrar ; (cvetlice, sadje) coger

trgati grozdje vendemiar
trgati na kose despedazar, hacer pedazos
trgati se za kaj disputarse con ahinco a/c
trgati se za koga (fig) fam rifarse a alg
trga me po vseh udih tengo dolores en todos los miembros
trga me po ušesih tengo dolor de oídos
trgati se (o blagu) desgarrarse, rasgarse

trgovin|a¹ ženski spol (-e …) lokal: der Laden (bio Ökoladen), das Geschäft, die Handlung (z delikatesami Feinkostladen, diskontna Discountgeschäft, z galanterijo Galanteriegeschäft, Kurzwarenhandlung, samopostrežna Selbstbedienungsladen, specializirana Fachgeschäft, Spezialgeschäft, tovarniška Betriebsverkaufsstelle, s čevlji Schuhgeschäft, Schuhladen, s fotomaterialom Fotogeschäft, s perilom Wäschegeschäft, s pohištvom Möbelgeschäft, s porcelanom Porzellanladen, s potrebščinami za ročna dela Handarbeitsgeschäft, s slikami Bilderhandel, s spominki Andenkenladen, s športnimi potrebščinami Sportgeschäft, s tekstilom Textilwarengeschäft, s tobačnimi izdelki Tabakwarenhandlung, z elektromaterialom Elektrogeschäft, z gramofonskimi ploščami Schallplattengeschäft, z igračami Spielwarenhandlung, z mešanim blagom Gemischtwarenhandlung, z modnimi artikli Modewarengeschäft, z oblačili Textilgeschäft, z obleko Kleidergeschäft, z živili Lebensmittelgeschäft, z živalmi Tierhandlung)
trgovina z gradbenim materialom der Bauhof
čas zapiranja trgovin die [Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit, der [Verkaufsschluß] Verkaufsschluss, der [Ladenschluß] Ladenschluss
zakon o poslovnem času trgovin das [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz
lastnica trgovine die Geschäftsinhaberin, Ladeninhaberin
lastnik trgovine der Geschäftsinhaber, Ladeninhaber
otvoritev trgovine die Geschäftseröffnung
tatvina v trgovini der Ladendiebstahl
figurativno kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen

trgovin|a² ženski spol (-e …) trgovanje: der Handel, das Geschäft (državna Staatshandel, izvozna Exporthandel, Ausfuhrhandel, karavanska Karawanenhandel, menjalna Tauschhandel, notranja Binnenhandel, Inlandshandel, obračunska Verrechnungshandel, pomorska Seehandel, prodajna Verkaufhandel, prosta Freihandel, razpošiljalna Versandhandel, svetovna Welthandel, špekulantska Spekulationshandel, tranzitna Durchfuhrhandel, Zwischenhandel, Transithandel, na drobno Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel, s soljo Salzhandel, s sužnji Sklavenhandel, s tobačnimi izdelki Tabakhandel, z belim blagom Mädchenhandel, z gradbenim materialom Baustoffhandel, z lesom Holzhandel, z mamili Rauschgifthandel, z nepremičninami Immobilienhandel, Grundstückshandel, z opijem Opiumhandel, z orožjem Waffenhandel, z umetninami Kunsthandel, z žitom Getreidehandel, z živili Lebensmittelhandel, uvozna Einfuhrhandel, Importhandel, zunanja Außenhandel, Auslandshandel)
vezana trgovina das Koppelungsgeschäft
konferenca ZN o trgovini in razvoju die Welthandelskonferenz
minister za trgovino der Handelsminister
ministrstvo za trgovino das Handelsministerium

trgovska mornarica stalna zveza
(o prevozu blaga) ▸ kereskedelmi flotta