Franja

brom samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ bróm Brom je na voljo v tabletah, ki se počasi topijo in dezinficirajo vodo. ▸ A bróm lassan oldódó tabletta formájában kapható, ami fertőtleníti a vizet.
Sopomenke: Br

brons|a [ó] ženski spol (-e …) die Bronze (srebrna Silberbronze, zlata Goldbronze)
prebarvati z bronso bronzieren

brosse [brɔs] féminin krtača, ščetka; čopič

brosse à chapeaux, à chaussures, à cheveux, à dents, à habits, à ongles ščet za klobuke, obutev, lase, zobe, obleko, nohte
brosse à cirer, à reluire, à décrotter (ali: à poussière, à épousseter) ščet za namazanje z loščilom, za loščenje, blatarica
brosse à barbe čopič za britje
brosse à étriller čohalo
brosse à parquet ščet za parket
brosse métallique, en nylon žičnata, najlonska krtača
épreuve féminin à brosse krtačni odtis
donner un coup de brosse à quelque chose okrtačiti kaj
porter les cheveux en brosse, porter la brosse nositi, imeti kratke in pokončne lase (frizuro)
passer la brosse zbrisati; pozabiti
(figuré) une belle brosse skrbna izdelava (slike)

brošk|a [ó] ženski spol (-e …) die Anstecknadel, die Brosche (z biseri Perlenbrosche)

Brötchen, das, (-s, -) žemljica; belegtes Brötchen obložen kruhek, sendvič; kleine Brötchen backen biti z malim zadovoljen

bršljan moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Efeu
"strupeni bršljan" (bršljanasti octovec) Kletternder Gift-Sumach
poganjek bršljana die Efeuranke
porasel/prekrit z bršljanom efeubewachsen, efeuumrankt

bršlján botanika ivy

obraščen z bršljánom ivy-clad

Bruch¹, der, (-/e/s, Brüche)

1. zlom (auch von Knochen), Technik prelom, lom, (Bruchstelle) prelom, von Stoffen, Bändern (tudi Medizin): pretrg, im Deich: prebitje, udor, Bergbau zrušek; im Papierbogen: pregib, an der Hose: guba, figurativ prekinitev, eines Vertrages: kršitev, (Zerwürfnis) razkol

2. Mathematik ulomek (gemeiner pravi, unechter, uneigentlicher nepravi, ungleichnamige Brüche ulomki z različnimi imenovalci)

3. Medizin (Darmbruch) kila (eingeklemmt vkleščen)

4. Papiereinheit: tretjina pole

5. Jagd zadnji grižljaj zu Bruch gehen razbiti se, (zerfallen) razpasti; etwas zu Bruch fahren/fliegen razbiti

bruciante agg.

1. žgoč (tudi pren.)

2. pren. bliskovit:
superare gli avversari con uno scatto bruciante prehiteti nasprotnike z bliskovitim finišem

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

Bructerī -ōrum, m Brukterci, staro ger. ljudstvo med Lipo in spodnjo Emso: Vell., T., Plin. iun. (z gen. Bructerûm); sg. (kolekt.) Bructerus -ī, m Brukterec: Cl., Sid.; adj. Bructerus 3 brukterski: ea virgo (Veleda) nationis Bructerae T.

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

bruno

A) agg.

1. črnkast, temen:
camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
terra bruna črna zemlja
occhi bruni temne, črne oči

3. rjav, sivorjav:
razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

B) m

1. temna, črna barva

2. ekst. mrak, tema

3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
le brune e le bionde črnolaske in blondinke

4. črnina, žalna obleka:
mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom

brusnica samostalnik
1. pogosto v množini (plod) ▸ vörös áfonyaSuhe maline so odlične za preprečevanje rakavih obolenj, saj obnovijo kancerogene celice, medtem ko suhe brusnice blažijo vnetja. ▸ Az aszalt málna a rákmegelőzésben játszik fontos szerepet, mivel helyreállítja a rákos sejteket, a szárított vörös áfonyának pedig gyulladáscsökkentő hatása van.

2. Vaccinium vitis-idaea (grm) ▸ vörös áfonya

Brustton, der, figurativ im Brustton der Überzeugung z gotovostjo, trdno prepričan

bruševin|a ženski spol (-e …) der Holzschliff
papir z bruševino das Holzschliffpapier

brutálen brutal; brute

z brutálno silo by brute force

brutalizzare v. tr. (pres. brutalizzo)

1. surovo, brutalno ravnati:
brutalizzare uomini e animali surovo ravnati z ljudmi in živalmi

2. ekst. posiliti

bruto teža stalna zveza
(teža skupaj z embalažo) ▸ bruttó súly