Franja

quarrel¹ [kwɔ́rəl] samostalnik
prepir, spor (with s, z; between med)

to find quarrel in a straw biti prepirljiv, iskati dlako v jajcu
to have no quarrel with ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameriti
to make (ali patch) up a quarrel pomiriti se, izgladiti spor
to pick (ali seek) a quarrel with zanetiti prepir
it takes two to make a quarrel za prepir je treba dveh

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

quarteron, ne [kartərɔ̃, -rɔn] masculin, féminin mestic, -inja, mešanec, -nka

quartier³ [kartje] masculin milost

demander quartier prositi za milost (za življenje)
donner quartier, faire quartier pomilostiti, usmiliti se, podariti življenje
ne pas faire (de) quartier nikomur ne prizanesti
lutte sans quartier borba brez milosti
pas de quartier! nobene milosti!

quartiēre m

1. (mestna) četrt, rajon:
i quartieri alti boljše četrti
quartiere residenziale rezidenčna četrt
consiglio di quartiere rajonski svet

2. voj. vojašnica
quartiere generale glavni stan, generalštab
non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
lotta senza quartiere boj brez milosti

3. toskansko stanovanje

4. navt. bok:
quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.

quaternitās -ātis, f (quaternī) četvernost: utrumque autem simul non duo, sed unus est Christus, ne sit quaternitas, non trinitas Deus Aug. idr. Eccl.

quattrino m

1. novčič, belič

2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

quattuor-decim, num. cardinale indecl. (quattuor in decem) štirinajst: C., Iust., Plin., Plin. iun., Col. idr., quattuordecim ordines (ali gradūs Aus.), nav. samo quattuordecim (XIIII ali XIV) prvih štirinajst klopi v gledališču, ki jih je vitezom odkazala lex Roscia theatralis l. 67, 14 viteških klopi, viteška loža; od tod in quattuordecim ordinibus sedere Ci., Plin. sedeti v štirinajstih viteških klopeh = biti vitez, multis quattuordecim clausi sunt Sen. ph. mnogim so viteške klopi zaprte (nedostopne) = mnogi ne morejo postati vitezi, aliquem in quattuordecim (sessum) deducere Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. ph. = koga poviteziti, koga narediti za (povišati v) viteza, domina mea usque ab orchestrā quattuordecim (viteško ložo = viteze) transilit et in extremā plebe quaerit, quod diligat Petr. Decimus Laberius … sessum in quattuordecim (e) scaenā per orchestram transiit Suet.

que² [kə] pronom kaj

que se passe-t-il? kaj se dogaja? kaj pa je?
que voulez-vous? kaj hočete?
qu'importe? kaj za to?
je ne sais plus que répondre ne vem več, kaj bi odgovoril
que sert-il de pleurer? čemu jokati?
qu'est-ce qui kaj
(1. sklon): qu'est-ce qui est arrivé? kaj se je zgodilo?
qu'est-ce que kaj
(4. sklon): qu'est-ce que vous voulez? kaj hočete?
que diable (familier) kaj za vraga
n'avoir que faire là (figuré) ne biti na mestu, biti neumesten
n'avoir que faire à quelque chose ne imeti interesa za kaj

que³ [kə] conjonction

1. da

on dit que l'hiver sera froid pravijo, da bo zima mrzla

2. kot, kakor

il semble plus préoccupé que d'habitude videti je bolj zaskrbljen kot ponavadi
ne ... que samo, le
je n'ai que du pain pour toi samo kruh imam zate
il n'est pas sorti, que je sache ni šel ven, kot (kolikor) vem

3. naj

qu'il se taise! naj molči!
qu'il pleuve ou non, je sortirai naj dežuje ali ne, šel bom ven

que⁴ [kə] adverbe

1. koliko, kako

que de difficultés! koliko težav!
que de fois! kolikokrat!
que tu es stupide! kako si bedast!
qu'il fait froid aujourd'hui! kako mrzlo je danes!

2. zakaj

que ne m'avez-vous prévenu! zakaj me niste obvestili?
que ne vient-il? zakaj ne pride?

que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
antes que preden
luego que brž ko
ya que puesto que ker, ker že
¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
a menos que razen če
siempre que če, ako
que yo sepa kolikor jaz vem
lo mismo que antes isto kot prej
más que nunca več kot kdaj koli
yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
uno que otro ta in oni, nekateri
mal que bien tako tako, srednje
¡otro que tal! tu je še eden!
él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
volaba que no corria letel je, pa ne tekel
que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
tarde que temprano prej ali slej
corre que vuela teče kot veter
¡que entre! naj vstopi! naprej!
que no lo haré tega ne bom naredil!
corre que corre kar naprej, neprestano

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

¿qué dices? kaj praviš
¿por qué? zakaj?
¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
el qué dirán govoričenje ljudi
¡qué vista! kakšen pogled!
¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
¡a mí qué! kaj me (to) briga!
¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!

quebrado moški spol ulom, ulomek; bankrotnik

quebrado (im)propio (ne)pravi ulomek
quebrado decimal decimalni ulomek

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

quedarse cortado čisto zbegati se
quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
quedarse hasta el fin do konca zdržati
quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
quedarse tieso otrpniti od mraza
quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
quedarse con a/c obdržati kaj
me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
quedarse en el sitio (fig) umreti
se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
quedarse por ostati kot nadomestilo za

quello

A) agg.

1. tisti, oni:
in quello, in quella takrat, v tem trenutku
in quello che, in quella che ko
ne dice di quelle take debele kvasi!
ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
una di quelle evfemistično pocestnica

2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
quella signora! gospa!

B) pron.

1. tisti, oni:
quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
quelli di Trieste Tržačani
quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko

2.
in quel di, da quel di na področju, s področja:
in quel di Gorizia na Goriškem