Franja

porótnik member of a jury, juryman, pl -men; juror

seznam porótnikov panel of jurors, jury list
zapriseženi porótnik juror
biti porótnik to sit on a jury
sodnik porótnik assessor, nonprofessional member of bench trying a case

porpora f

1. purpur, vijoličasto rdeča barva

2. (škrlatno) rdeča barva:
cielo di porpora rdeče nebo
diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti

3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
la porpora regia kraljevi škrlat
la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala

4. med. purpura

port¹ [pɔr] masculin pristan, pristanišče, pristaniško mesto; luka; figuré zavetje; prelaz v Pirenejih

port aérien letališče
port artificiel (militaire) umetno pristanišče
port d'attache, d'enregistrement domovinsko pristanišče
port de départ, de destination odhodno, namembno pristanišče
port frane, fluvial, de mer (ali: maritime) svobodno, rečno, morsko pristanišče
port de guerre vojna luka
port marchand, de commerce trgovsko pristanišče
autorités féminin pluriel du port pristaniške oblasti
droits masculin pluriel de port pristaniške pristojbine
arriver à bon port (figuré) srečno prispeti na cilj potovanja, doseči svoj cilj
entrer au port zapluti v pristan
faire escale dans un port pristati v (vmesnem) pristanišču, napraviti vmesni pristanek
faire naufrage au port, échouer en vue du port (figuré) spodleteti malo pred ciljem
quitter le port izpluti iz pristanišča
toucher le port (figuré) biti pred ciljem, pred uspehom

pōrta f

1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata

3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik

4.
porta erniaria anat. kilna odprtina

5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta

portafōglio m

1. listnica:
alleggerire qcn. del portafoglio koga okrasti
avere il portafoglio gonfio, ben fornito imeti debelo denarnico, biti bogat

2. ekst. ministrstvo, listnica:
ministro senza portafoglio minister brez listnice

3. ekon. (izterljive) menice; (investirani) vrednostni papirji; zavarovalne police (izdane tega in tega dne)

portant, e [pɔrtɑ̃, t] adjectif noseč, nosilen

à bout portant čisto iz bližine, od blizu
il a tiré deux coups de revolver à bout portant sur sa victime čisto od blizu je dvakrat z revolverjem streljal na svojo žrtev
être bien (mal) portant (ne) biti zdrav

portar prinesti (o psu)

portarse obnašati se, vesti se
portarse bien pošteno ravnati, spodoben biti, ustrežljiv biti (con do); pokazati se, izkazati se

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

portefeuille [-fœj] masculin listnica (de cuir usnjena); mapa za spise; naslov in funkcija ministra, portfelj; resor; commerce vrednostni papirji; hranišče vrednotnic; populaire postelja

jupe féminin en portefeuille ovojno krilo
le portefeuille des Affaires étrangères portfelj, ministrstvo za zunanje zadeve
avoir un portefeuille bien garni biti bogat

porte-monnaie [-mɔnɛ] masculin, invariable denarnica (de cuir usnjena)

avoir le porte-monnaie bien garni biti bogat
faire appel au porte-monnaie de quelqu'un apelirati na darežljivost kake osebe

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

poscán (-a -o) adj. sporco di piscio:
vulg. od strahu biti poscan farsela addosso, farsela sotto dalla paura
vulg. zaradi poscane frklje per via di una fica, di una fottuta ragazzina

posebej [é]

1. (ločeno) gesondert
vsak posebej jeder für sich
za vsak primer posebej von Fall zu Fall

2. (dodatno) pri računu: zuzüglich; zaslužiti: noch dazu

3. (nalašč) eigens, speziell
narejen posebej za maßgefertigt, obleka: maßgeschneidert

4. (še zlasti) besonders, insbesondere

5. (zelo) besonders (velik/poceni besonders groß/preiswert)
biti posebej privlačen einen besonderen Reiz ausüben

posebn|o³ [é] srednji spol (-ega …) filozofsko: das Besondere (Besonderes)
figurativno nekaj posebnega (etwas) Besonderes, einsame Spitze
nič posebnega nichts Besonderes
ne biti nič posebnega nach nichts aussehen, nicht weit her sein, za nekaj, kar je treba narediti: das ist kein Kunststück, (ni nič hudega) das ist doch kein Beinbruch

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)

pôsel (-sla) m

1. lavoro, affare; operazione:
voditi bančne, blagajniške, trgovske posle occuparsi delle operazioni bancarie, di cassa, commerciali
tajniški, uredniški posli il lavoro di segretaria, di redattore
odpravnik poslov (na veleposlaništvu) incaricato d'affari

2. (dejavnost, navadno gospodarska) affare, negozio, business angl.:
skleniti dober posel fare un buon affare
umakniti se iz poslov ritirarsi dagli affari

3. (delo, opravilo) lavoro, faccenda, mansione; ekst. affare:
ženski posel lavoro femminile
vsakdanji posli le faccende quotidiane
biti brez posla essere senza lavoro
imeti posla s strupi aver a che fare coi veleni
pren. posel je posel un lavoro come un altro
ne vmešavaj se v moje posle non impicciarti degli affari miei

4. ekst., nekdaj servo, domestico; servitù:
prostori za posle locali per la servitù

posést possession; property; tenure; (imetje) fortune; (posestvo) estate, landed property; (nepremičnine) real estate

mala posést smallholding
zakupna posést leasehold
zemljiška posést land tenure
biti v posésti (česa) to possess (something), to be owner (of something)

posést possession ženski spol , propriété ženski spol , biens ženski spol množine , détention ženski spol

dejanska, izključna posest possession de fait, exclusive
kmečka posest propriété rurale
osebna posest propriété personnelle, biens personnels
premičninska posest propriété mobilière
zemljiška posest propriété foncière (ali immobilière)
prepovedana posest orožja détention ženski spol d'armes interdite (ali prohibée)
biti v posesti être en possession
imeti v posesti posséder
zopet vzeti v posest reprendre
zagotoviti si posest česa s'assurer la possession de quelque chose

posést posesión f

nedovoljena posest orožja tenencia f ilícita de armas
zemljiška posest propiedad f inmueble; bienes m pl raíces
dati komu kaj v posest dar posesión de a/c a alg
biti v posesti estar en posesión
vzeti v posest kaj tomar posesión de a/c