Franja

allubentia (adlubentia) -ae, f (ad in lubēre) začenjajoča se veselost: sermonis et ioci Ap.

alluctor (adluctor) -ārī boriti se zoper kaj; abs.: adluctari (me)... perdocuit Ap.; pren. (z dat.) upirati se komu: quod adluctantem mihi... fortunam superarem Ap.

allūdō (adlūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. igraje bližati (približevati) se, igrati, nagajivo šaliti, ljubkovati se s kom; abs.: nunc alludit (taurus) viridique exsultat in herba O., quasi alludens Suet. v šali; z ad: coepit ad id (scortum) alludere et me inridere Ter., veluti ad notam (mulierem) allusit Iust.; z dat.: Plin., (Cicero) Trebatio... alludens Q.; pren. (v govoru) namigniti (namigovati) na kaj: Phidias Homeri versibus egregio dicto allusit Val. Max., alludens tali cavillo Aur.

2. v šali doda(ja)ti ali dostaviti (dostavljati), šaliti se k čemu: heus, etiam mensas consumimus! inquit Iulus, nec plura adludens V., Galba autem alludens... multas similitudines afferre Ci.; z dat.: qui occupato adluserit Ph.

3. o poosebljenih neživih bitjih,
a) (o valovju) udarjati ob kaj, pljuskati ob kaj; abs.: in alludentibus undis O., ubi adludit unda Plin.; z dat.: extremis alludunt aequora plantis Stat.; z acc.: omnia quae... fluctus salis adludebant Cat.
b) (o vetru) pihljati v kaj, šumljati v kaj, opihljevati kaj: comas ac summa cacumina silvae lenibus adludit flabris levis Auster Val. Fl.; tako tudi o drevesu, ki ga maje veter: curvata suis fetibus ac tremens adludit patulis arbor hiatibus Sen. tr.

4. pren.: genus eorum, qui sapientiae adludunt Sen. ph. ki se bližajo modrosti, prope posita speique nostrae adludentia sequamur Sen. ph. držimo se bližnjih in našemu upanju se ponujajočih reči.

allungare

A) v. tr. (pres. allungo)

1. podaljšati, podaljševati:
allungare un vestito podaljšati obleko
allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
allungare le gambe pretegniti noge
allungare un libro pog. podati knjigo
allungare la mano prositi
allungare le mani su qcs. pren. krasti
allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
allungare uno schiaffo primazati klofuto
allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

2. šport podati žogo (daleč naprej)

3. razredčiti, razvodeniti:
allungare il vino razvodeniti vino

B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
le giornate si allungano dnevi se daljšajo

almadiar z brodom se čez reko prepeljati

almadiarse postati omotičen

alogus 3 (gr. ἄλογος)

1. nespameten: Aug.; met. = slovnično znamenje za pokvarjeno (nesmiselno) mesto v kakem spisu: Suet. fr., Isid., huic corrupto alogum posuerit Serv.

2.
a) mat. ne prilegajoč se čemu, iracionalen: linea M. ne prilegajoča se drugi.
b) metr. ki se ne prilega nobeni meri, ki se ne ujema z nobeno mero: pes, numeri M.

alojzijevíški -a -o koji se odnosi na Alojzijevišče

altalena f

1. gugalnica

2. pren. negotovost, nestanovitnost, spreminjajoče se okoliščine:
altalena di speranze e di timori menjavanje upov in strahov

altalenare v. intr. (pres. altaleno)

1. gugati se

2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo

altearse dvigati se

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

altercābilis -e (altercāri -cārī) ki se prepira: altercabilem conserere sermonem Arn. pomenek imeti, pogovarjati, razgovarjati se.

altercare v. intr. (pres. altērco) prepirati se, pričkati se, zmerjati se

altercar(se) [c/q] sporeči se, spričkati se, prepirati se

altercate [ɔ́:ltəkeit] neprehodni glagol (with)
prepirati se

altercatore m (f -trice) kdor se krega; prepirljivec, prepirljivka; zdrahar, zdraharica

altercor -āri -ātus sum (alter)

1. prerekati se, pregovarjati se, sporeči (sporekati) se, (s)kregati se, prepirati se: Labienus... loqui de pace atque altercari cum Vatinio incipit C., sedemus... domi mulierum ritu inter nos altercantes L.; z notranjim obj.: hunc et huius modi sermonem altercamur Ap. to in (tej) podobne stvari pretresamo v spornem razgovoru; pesn. pren.: altercante libidinibus (dat.)... pavore H. se prepira (je v sporu) z...

2. jur. (prim. altercāti ō) prepirati se, pregovarjati se z nasprotnikom (nasprotno stranko): Q., Plin. iun., in altercando invenit parem neminem Ci. — Act. soobl. altercō -āre -āvī: Pac. fr., Ter., Ap.

altern starati se, postarati se; transitiv starati

alternare

A) v. tr. (pres. altērno) menjati, menjavati:
alternare il lavoro e il riposo izmenično delati in počivati

B) ➞ alternarsi v. rifl. (pres. mi altērno) izmenjavati se, slediti si:
alternarsi nei turni di lavoro menjavati se v delovnih izmenah

alternate² [ɔ́:ltəneit] prehodni glagol & neprehodni glagol (with)
vrstiti se, menjati (se) izmenjavati (se)