Franja

piece² [pi:s] prehodni glagol
sestaviti, povezati, zakrpati

to piece on dodati; pristajati, odgovarjati
to piece out podaljšati, razširiti; figurativno povečati, dopolniti
to piece up zakrpati, sestaviti po kosih; figurativno urediti, izgladiti
to piece together sestaviti, zložiti

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

piétiner [pjetine] verbe intransitif cepetati (od nestrpnosti)

piétiner sur place cepetati na mestu; ne priti naprej; verbe transitif (po)teptati; figuré ne spoštovati, grdó ravnati s kom
piétiner de colère cepetati od jeze
les discussions piétinent diskusije se ne premaknejo naprej
piétiner les plates-bandes du jardin poteptati gredice na vrtu
piétiner un cadavre (figuré) obrekovati, napadati koga pu njegovi smrti, blatiti njegov spomin

pieza ženski spol kos; sestavni del; kovanec; soba, del poti; vojska top; kamen; figura (pri šahu); mojstrovina; gledališka igra, glasbeno delo; nadomestni del

pieza amueblada opremljena soba
pieza de artillería top
pieza de examen izvod na ogled; mojstrovina
pieza de repuesto nadomestni del
pieza por pieza kos za kosom
en una pieza v enem kosu, skupaj
jugar una pieza a uno komu jo grdo zagosti
quedarse en (ali hecho) una pieza kot okamenel obstati
por piezas po kosih
hacer piezas razkosati

piffero m glasba

1. piščalka

2. igralec na piščalko; piskač
PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno

pijanka samostalnik
neformalno (popivanje) ▸ italozás, piálás
Koncerti trajajo po dve, tri ure in so zelo resni, brez pijank. ▸ A koncertek két-három óráig tartanak, és nagyon komolyak, nincs italozás.
Čeprav sem imel voznika in bi si lahko privoščil 'pijanko', si je nisem. ▸ Annak ellenére, hogy volt sofőröm és belefért volna egy kis italozás, nem éltem a lehetőséggel.

pijavka samostalnik
1. (žival) ▸ piócaPo terapiji s pijavkami se je stanje pacientov močno izboljšalo. ▸ A piócaterápiát követően a páciensek állapota jelentős mértékben javult.
Sopomenke: krvoses
Povezane iztočnice: medicinska pijavka

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba ali ustanova) ▸ piócaJe pijavka, ki se hrani z mojo ljubeznijo. ▸ Ő egy pióca, aki a szeretetemmel táplálkozik.
Sopomenke: krvoses, zajedavec, zajedalec

pillola f

1. farm. pilula, kroglica:
pillola purgativa odvajalna pilula

2. absol. kontracepcijska pilula

3. majhna količina, majhna doza:
cultura in pillole kultura po kapljicah

4. neprijetnost, zoprnost:
ingoiare la pillola požreti žalitev, kaj zoprnega
indorare la pillola osladiti pilulo

5. (rečni) kamenček

pīlus² -ī, m (prim. pīlum, pīlānus) manípel triarijev; poseb. primus pilus L., C., Suet. (tudi samo pilus Mart.) prvi manipel triarijev, primum pilum ducere C., primi pili centurio C., duo primi pili (sc. centuriones) L. — Od tod prīmīpīlus -ī, m prvi, po činu najstarejši in zato najvišji centurion legije: C.; kot služba = prīmīpīlatus: Cod. Th.

Pilz, der, (-es, -e) Pflanzenkunde gliva, goba; Pflanzenkunde, Medizin glivica; in die Pilze gehen nabirati gobe, figurativ iti po gobe; wie die Pilze aus dem Boden (schießen) (rasti) kot gobe po dežju

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.