Franja

premákniti (-em) | premíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

2. smuovere

3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare

B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero

premalo zu wenig; (nezadostno) ungenügend, unter- (razvit unterentwickelt, zahtevati od koga (jemanden) unterfordern, zaseden unterbelegt, osvetliti unterbelichten, zaposlen unterbeschäftigt, ceniti unterbewerten)

premériti to measure

premériti koga z očmi to measure someone with one's eye
premériti koga od nog do glave to measure someone from top to toe
zaničljivo premériti koga to look someone up and down (ali from top to toe) scornfully
premeril me je od nog do glave he looked me over (ali eyed me, weighed me up) from head to foot

premériti mesurer (d'un bout à l'autre) , (hoditi sem in tja) arpenter, parcourir , figurativno examiner, inspecter

premeriti z očmi mesurer des yeux
koga premeriti od nog do glave examiner quelqu'un de la tête aux pieds

premériti (-im) perf.

1. misurare (tudi ekst.):
premeriti na oko misurare a occhio

2. pren. (prehoditi) percorrere, girare:
premeriti vso deželo girare tutto il paese

3. pren. (na hitro ogledati) misurare con lo sguardo, sbirciare;
premeriti od nog do glave squadrare qcn. da capo a piedi

premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

tout premier čisto prvi
dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
au, du premier coup pri prvem poskusu
de première main iz prve roke
la tête la première z glavo naprej
de premier choix prvovrsten
premier de l'an novoletni dan
le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
première page féminin naslovna stran
premier plan masculin ospredje
le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
matières féminin pluriel premières surovine
nombre masculin premier praštevilo

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

premóčen² (moker) wet through; wet all over

do kože premóčen soaked to the skin
premóčen od dežja soaked, drenched
popolnoma premóčen soaking wet
biti do kosti premóčen to be soaked through
premóčen sem od dežja (znoja) I am drenched with rain (with sweat)
steza je bila premóčena od nedavnih nalivov the path was waterlogged after the recent downpour

premóčen trempé

premočen do kože (od dežja) trempé jusqu'aux os

premóčen (-a -o) adj. bagnato, madido, molle, fradicio, infradiciato, zuppo:
premočen do kože bagnato fradicio, zuppo fradicio
premočen od znoja madido di sudore

premráženost (-i) f freddo:
umrl je od onemoglosti in premraženosti è morto per l'esaurimento e il freddo

premŕl rigid; stiff

roke so mi premŕle od mraza my hands are stiff (ali numb) with cold

premŕl arrecido

biti ves premrl od mraza pasmarse de frío

premŕzel trop froid; engourdi, gourd

premrzel od mraza engourdi (de froid)

prēndere^*

A) v. tr. (pres. prēndo)

1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

2. vzeti, jemati; priskrbeti si

3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

4. vzeti, jemati; nositi s seboj

5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom

6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

7. ukrasti

8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko

11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah

12. zavzeti, zavzemati

13. slikati, fotografirati

14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere

15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)

20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati

22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?

23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep

24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se

25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih

26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se

28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

B) v. intr.

1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah

2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati

3. prijeti se, pognati korenine

4. zagoreti

5. prijeti se (lepilo ipd.)

6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

prenekater|i [è,é] (-a, -o) manch, manch ein
prenekatero leto je od tedaj minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen

prepévati to sing

prepévati od veselja to sing for joy
prepévati si to sing to oneself

prepévati (-am) imperf.

1. cantare:
veselo prepevati cantare allegramente
prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
prepevati od sreče cantare dalla felicità
prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale

2. cantare (uccelli):
kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi