Franja

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Phalaris² -idis, acc. -im, m (Φάλαρις) Fálaris (Fálarid), tiran v Akragantu, znan po svoji okrutnosti (gl. pod Perillus): Ci., O., Amm., Cl.

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

Phanae -ārum, f (Φαναί) Fáne, južni rt otoka Hios; slovel je po dobrem vinu (zdaj Kap Mastiko): L. Od tod adj. Phanaeus 3 fánski: rex V.

pharicon (in pharicum) -ī, n (gr. φαρικόν) fárikon, faríkovec, neki sestavljen strup, imenovan po svojem iznajditelju Fariku (Pharicos): Plin.

Pharnacīon -īī, n (Φαρνακεῖον) bot. farnakêjon, „farnákovka“, neka vrsta rastl. panax, imenovana po Farnaku: Plin.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Pherecratēs -is, m (Φερεκράτης) Ferekrát

1. neki starec iz Ftije, baje Devkalionov potomec: Ci.

2. neki pesnik starejše atiške komedije, starejši kot Aristofan; po njem se imenuje tudi verz metrum Pherecratīum ali Pherecratīon (Φερεκράτειος) Ferekrátov verz, ferekratêjski (ferekrátski) verz, ferekratêj: razni slovničarji.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philistiō(n) -ōnis, m (Φιλιστίων) Filistíon.

1. zdravnik iz Lokrov, Platonov sodobnik: Plin., Gell.

2. pisec grških mimov z začetka 1. stol. po Kr.: Mart.

philosophus 3 (tuj. φιλόσοφος „ljubitelj modrosti“)

1. filozofski, modroslovski: sententia Pac. ap. Gell., physicus Lab. fr., tractatus, verbum Macr., philosophae (po nekaterih rokopisih philosophiae) scriptiones Ci.; adv. philosophē: Ci.

2. subst.
a) philosophus -ī, m filozof, modroslovec: Pl., Ter., Varr., N., Sen. ph. idr., Pythagoras dixit artem se scire nullam, sed esse philosophum Ci.
b) philosopha -ae, f filozofinja, modroslovka: ea villa tamquam philosopha videtur esse Ci. ep.

phthisīsco -ere (phthisis) postajati jetičen (sušičen, tuberkulozen), (začenjati) bolehati za jetiko (sušico, tuberkulozo), sušiti se: Sid.

Opomba: Po nekaterih rokopisih phthisizo.

physiognōmon -onis, m (gr. *φυσιογνώμων) naravoznanec, naravopoznavalec, poseb. ki spoznava značaj človeka po obrazu, fiziognom: Ci.

piacere² m

1. zadovoljstvo:
una notizia che mi fa piacere prijetna novica
Franco Rossi - Piacere! Franco Rossi - Me veseli! Drago mi je! (pri predstavljanju)

2. užitek, veselje; usluga:
i piaceri dello spirito duhovni užitki
fare un piacere (a) storiti uslugo komu
per piacere prosim!

3. želja:
vino a piacere vina po želji, po mili volji

piacimento m všečnost, želja:
a piacimento po želji
faccia a suo piacimento storite, kakor vam je všeč

piar (pres: pío) čivkati

piar por hrepeneti, koprneti po
¡si no pío! jaz vendar ne rečem besede!

pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

piece¹ [pi:s] samostalnik
kos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet)
določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.)
vojska revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura
sleng ženska, deklina
pogovorno kos poti, hipec, kratek čas

all of a piece izcela, iste vrste, skladen
by the piece po kosu (prodajati)
piece by piece kos za kosom, po kosih
to break to pieces razbiti na koščke
vojska, sleng it's a piece of cake to je lahko
a bad piece of business grda stvar
a piece of news novica, vest
a piece of poetry pesem
a piece of flesh ženska
a piece of beauty lepa ženska
a piece of virtue vzor kreposti
a piece of water jezero
a piece of work delo
šaljivo a piece of goods človek
a piece of luck sreča, srečen slučaj
a dramatic piece gledališka igra
test piece vzorec
a piece of eight figura (šah, dama)
to fall to pieces razpasti
field piece top
fowling piece lovska puška (za ptiče)
to give s.o. a piece of one's mind povedati komu svoje mnenje
pogovorno to say one's piece povedati, kar ti leži na duši
to go to pieces zrušiti se (človek), izgubljati živce
in pieces razbit, v kosih
of a piece with prav tak kakor, v zvezi s čim
to pay by the piece plačati po kosu, plačati na akord
to pick (ali pull) to pieces raztrgati, skritizirati
šaljivo pick up the pieces! vstani!, poberi se!
to take to pieces razstaviti (stroj)