Franja

čudno¹ adverb seltsam; sonderbar; merkwürdig; komisch
čudno se mi zdi es wundert mich/ich finde es merkwurdig
čudno (je), da … (začuda) seltsamerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde), sonderbarerweise (ni prišel er ist sonderbarerweise nicht gekommen; so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen), merkwürdigerweise (ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt), komischerweise (še ni prišel er ist komischerweise noch nicht gekommen)
to se mi zdi čudno das kommt mit spanisch vor

čúdo wonder; miracle; marvel; portent, prodigy

za čúda for a wonder
kratkotrajno čúdo nine days' wonder
ni čúda, da... no wonder that...
on je čúdo spretnosti he is a paragon of efficiency
za čúda, držal je svojo besedo he kept his word, for a wonder
delati čúda to work (ali to perform) miracles, to work wonders, figurativno to move mountains
glej čúd! lo and behold!

čudovít maravilloso; admirable; magnífico

čudovita stvar maravilla f
to je nekaj čudovitega es una maravilla

čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings

čút sense

čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
jezikovni čút linguistic instinct
stanovski čút pride of rank
čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
šesti čút the sixth sense
trgovski čút commercial instinct
petero čútov the five senses
čút sluha the sense of hearing
nima čúta za humor he has no sense of humour
ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction

čúti¹ (-újem) imperf., perf.

1. (slišati) sentire, udire:
povem samo to, kar sem čutil dico soltanto quello che ho sentito con le mie proprie orecchie

2. (seznaniti se s poslušanjem, izvedeti kaj) sentire:
čuti za koga sentir parlare di qcn.

3. star. (uslišati) esaudire
PREGOVORI:
da se resnica spozna, treba je čuti oba zvona per sapere la verità bisogna sentire tutt'e due le campane

čutíti sentir

čutiti veliko bolečino sentir profundo dolor
čutiti s kom sentir con alg
dal sem mu to čutiti le hice sentirlo
čutiti se bolnega sentirse enfermo
čutiti se užaljenega darse por ofendido
čutiti se (poklicanega za) pesnika sentirse poeta

čúvēnje s, čuvénje s slišanje: ja znam to po čuvenju to sem slišal od drugih

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours

da¹

1. pritrdilnica: ja, jawohl

2. pritrdilen odgovor: das Ja
jasen da ein klares Ja
pri poroki: das Jawort
reči da das Jawort geben, pri obljubah: zusagen

3. (glas za) die Jastimme
|
da in ne ja und nein
ne da ne ne nicht ja und nicht nein
to da, ne pa … das ja, jedoch nicht …

da² podredni veznik

1. [daß] dass

2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
(zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
ne da bi ohne zu + nedoločnik
da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
ne glede na to, da ungeachtet des …

3.
kakor da als ob

4.
češ da angeblich soll (er/…)
ki da der/die …angeblich
ker da weil …angeblich

5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

6. ukaz:
da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

7. domneva:
da nisi X? bist du nicht vielleicht X?

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dà (pritrdilnica) yes; zastarelo yea, zastarelo pogovorno aye, ay; all right

mislim dà I think so
odgovoriti z dà ali ne to answer yea or nay
ne rečem ne dà ne ne I say neither yes nor no
reči véliki dà (poročiti se) to say I will; to get married

dab⁴ [dæb] samostalnik
pogovorno mojster, strokovnjak

to be a dab at s.th. biti strokovnjak v čem, dobro se v čem spoznati

dabble [dǽbl]

1. prehodni glagol
omočiti, poškropiti, obrizgati; umazati, zablatiti

2. neprehodni glagol
čofotati, brizgati
figurativno šušmariti, površno delati

to dabble in (ali at) šušmariti
to dabble with s.o., s.th. vmešavati se v koga, kaj

dada [dada] masculin umetnostna smer v začetku 19. stoletja; (v otroški govorici) konj; figuré, familier konjiček, priljubljena ideja ali téma

c'est son dada to je njegov konjiček
le voilà parti sur son dada (figuré) spet je zajahal svojega konjička

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.

dagger¹ [dǽgə] samostalnik
bodalo
tisk križec

at daggers drawn pripravljen na boj
dagger of lath lesen meč
to be at daggers drawn with s.o. živeti v sovraštvu s kom
to look daggers at s.o. sovražno koga gledati
to speak daggers to s.o. s krutimi besedami koga v živo zadeti

dainty¹ [déinti] pridevnik (daintily prislov)
izbirčen, sladkosneden; okusen; negovan, eleganten; rahločuten

to make dainty obirati se
dainty bits slaščice, delikatese

daisy [déizi] samostalnik
botanika marjetica
sleng nekaj prvovrstnega, odličnega, očarljivega

sleng to push up the daisies, to be under daisies biti mrtev, pokopan
to turn up one's toes to the daisies umreti
ox-eye daisy krizantema