Franja

altercābilis -e (altercāri -cārī) ki se prepira: altercabilem conserere sermonem Arn. pomenek imeti, pogovarjati, razgovarjati se.

altercare v. intr. (pres. altērco) prepirati se, pričkati se, zmerjati se

altercar(se) [c/q] sporeči se, spričkati se, prepirati se

altercate [ɔ́:ltəkeit] neprehodni glagol (with)
prepirati se

altercatore m (f -trice) kdor se krega; prepirljivec, prepirljivka; zdrahar, zdraharica

altercor -āri -ātus sum (alter)

1. prerekati se, pregovarjati se, sporeči (sporekati) se, (s)kregati se, prepirati se: Labienus... loqui de pace atque altercari cum Vatinio incipit C., sedemus... domi mulierum ritu inter nos altercantes L.; z notranjim obj.: hunc et huius modi sermonem altercamur Ap. to in (tej) podobne stvari pretresamo v spornem razgovoru; pesn. pren.: altercante libidinibus (dat.)... pavore H. se prepira (je v sporu) z...

2. jur. (prim. altercāti ō) prepirati se, pregovarjati se z nasprotnikom (nasprotno stranko): Q., Plin. iun., in altercando invenit parem neminem Ci. — Act. soobl. altercō -āre -āvī: Pac. fr., Ter., Ap.

altern starati se, postarati se; transitiv starati

alternare

A) v. tr. (pres. altērno) menjati, menjavati:
alternare il lavoro e il riposo izmenično delati in počivati

B) ➞ alternarsi v. rifl. (pres. mi altērno) izmenjavati se, slediti si:
alternarsi nei turni di lavoro menjavati se v delovnih izmenah

alternate² [ɔ́:ltəneit] prehodni glagol & neprehodni glagol (with)
vrstiti se, menjati (se) izmenjavati (se)

alternatif, ive [-tif, iv] adjectif menjajoč se

couraut masculin alternatif izmenični tok

alternativo menjajoč se

cultivo alternativo kolobarjenje

alterner [-tɛrne] verbe intransitif menjati se (avec s), vrstiti se; verbe transitif menjavati

alterner les cultures kolobariti
alterner au volant de la voiture menjavati se, vrstiti se pri volanu avtomobila

alternírati -èrnīrām, altèrnisati -išēm alternirati, izmenoma se vrstiti, menjavati se

alternō -āre -āvi -ātum (alternus)

1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).

2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

altibajar imeti menjajočo se srečo

altibajos moški spol množina valovit teren; menjajoča se sreča

altimētrico agg. (m pl. -ci) nanašajoč se na merjenje višinskih razlik ali na višinomer:
rilievo altimetrico višinomersko merjenje
curva altimetrica izohipsa

áltovski -a -o koji se odnosi na alt: altovski glas

aludir namigavati, kazati na, meriti na; nanašati se na

el aludido zgoraj omenjeni