Franja

centuriātus -ūs, m (centuria)

1. centurionstvo, stotništvo, stotniško (častniško) mesto: Suet., cuius in exercitu centuriatus veneunt Ci.

2. razdelitev na centurije: ad centuriatum convenire L.

centuriō -āre -āvī -ātum (centuria) (raz)deliti na stotnije, centurije

1. voj.: cum homines palam conscribi centuriarique vidissem Ci., iuventutem c. L., centuriati pedites coniurabant L. po stotnijah, iuventus Romana equis delapsa se ipsam centuriavit Val. Max. se je bojevala po stotnijah, centurijah (konjeniki so bili razdeljeni v dekurije); abs.: centuriat Capuae Ci.; šalj.: eripiam hodie concubinam militi si centuriati bene sunt maniplares mei Pl. če so dobro urejeni, organizirani.

2. v pt. pf. o rim. ljudstvu po Servijevi razdelitvi: comitia centuriata komicijski zbori, na katerih so po centurijah glasovali o volitvah uradnikov, vojni in miru, glavnih zločinih idr.: comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci. ali com. cent. legem tulit consul Ci.; od tod (enalaga): lex centuriata Ci. na centurijski zbor v posvetovanje vzeti zakon.

Centuripae -ārum, f (Κεντούριπαι) Kenturipe, sicilsko mesto jugozahodno od Etne: Sil. (rokopisno tudi Centuripē -ēs, f), Plin. — Soobl. Centuripīnum -ī, n Kenturipin: Mel. — Od tod adj. Centuripīnus 3 kenturipski: Plin., ager, civitas, cives, legati, populus Ci.; subst. Centuripīnī -ōrum, m Kenturipčani, preb. Kenturipe: Ci., Plin.; met. = Centuripae: Centuripinis, in civitate totius Siciliae multo maxima et locupletissima Ci.

centussis -is, m (centum in ās) sto asov: centussis (sc. aere ali pretio) emere aliquem Varr. ap. Gell., centusse liceri Pers., Fanni centussis misellus (šalj. o Fanijevem zakonu proti potratnosti) Luc. ap. Gell. et ap. Macr.

cenzurirati glagol
1. (odstranjevati sporne vsebine) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
2. (omejevati dejanja ali izjave) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
V glasbi lahko počneš, kar se ti zahoče, lahko izraziš kar koli in nikakor se ne smeš cenzurirati. ▸ A zenében megteheted, ami jólesik, bármit kifejezhetsz és semmiben sem kell korlátoznod magad.
Ponekod novinarje cenzurirajo, jim grozijo, jih ugrabljajo, pretepajo, ubijajo. ▸ Van, ahol az újságírókat cenzúrázzák, fenyegetik, elrabolják, megverik, meggyilkolják.

Ceōs, acc. -ō, abl. -ō, f (Κέως) Keos: Ci. ep., Plin., v lat. obl. Cēa: Varr. ap. Plin., V., O., Col., Plin. ali Cīa: L., -ae, f (Κία) Kea, eden znamenitejših Kikladskih otokov, vzhodno od rta Suniona, kjer sta bila rojena pesnika Simonides in Bakhilides. Od tod adj.

1. Cēus 3 (Κεῖος) kejski, s Keje: Simonides Ceus Ci., Camenae H. Simonidove pesmi, neniae H. Simonidove žalostinke (ϑρῆνοι); subst. Cēī -ōrum, m Kejci, preb. Keje: Ci.

2. Cīus 3 (Κεῖος) kijski = Cēus; subst. Cīa -ōrum, n kijska oblačila: Lucr.

cep... gl. tudi cijep... in cjep...

cép (-a) m agr.

1. vetta (del correggiato)

2. (cepljenka) pianta innestata; pren.
govoriti v dva cepa parlare in modo ambiguo

cēpa (caepa) -ae, f (prim. gr. καπύω dišim) čebula: Varr. ap. Non., O., Col., Plin. idr. — Soobl. cēpe (caepe) le v nom. in acc. sg. neutr.: H., Pers., Gell. idr.

cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)

Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

cepíti (-im) imperf.

1. spaccare

2. scindere

3. agr. innestare

4. med. vaccinare:
pren. cepiti dlako spaccare il pelo in quattro, rivedere le bucce

cepljiv pridevnik
1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadóKritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

cerambus -ī, m (gr. κέραμβος in pogosteje κεράμβυξ) hrošč z dolgimi rožički, najbrž rogač; od tod Cerambus -ī, m Keramb, mitična oseba, spremenjena v hrošča: O.

Ceramus -ī, f (Κέραμος) Keram, obmorsko mesto v Kariji: Plin. Po mestu poimenovan je sinus Ceramicus (Κεραμεικός in Κεραμικός) Keramski zaliv: Mel., Plin.

cērātum -ī, n (cēra) voščeno mazilo, voščena pomada, voščeni obliž: Cels., Col., Plin. — Soobl. cērōtum -ī, n: Plin., Mart. in cērātōrium (cērōtārium) -iī, n: Th. Prisc., Marc., Cael.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.