zaméra rencor m
brez zamere! ¡no le tome usted a mal!
Zadetki iskanja
- zamêsti (-mêtem) perf.
1. impers. (prekriti s snegom) coprire di neve, innevare:
zametlo jih je la zona è innevata
2. coprire (di neve):
burja je zametla njihove sledi la bora ha coperto le loro tracce - zaméšati (-am) | zamešávati (-am)
A) perf., imperf.
1. mescere; mescolare:
zamešati pijačo mescere un drink
zamešati za palačinke fare l'impasto per le omelette
2. frammischiare
3. confondere, scambiare:
zamešati podatke confondere i dati
4. confondere, disorientare
B) zaméšati se (-am se) perf. refl. frammischiarsi, mescolarsi (a):
zamešati se v množico frammischiarsi alla folla - zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)
A) perf., imperf. refl.
1. concepire, immaginare:
stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita
2. immaginare, immaginarsi:
zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti
B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione - zamoríti (-ím) perf.
1. soffocare; uccidere:
alge zamorijo drugo rastlinstvo le alghe soffocano le altre piante
2. pren. guastare, uccidere:
zamoriti v otroku ustvarjalnost uccidere l'estro creativo del bambino
3. mettere di malumore; rovinare:
s svojimi neslanostmi je zamoril večer con le sue insulsaggini rovinò la serata - zampa f
1. taca, šapa, živalska noga:
animali a quattro zampe četveronoge živali
zampe di gallina pren. starostne gubice okoli oči
zampe di gallina, di mosca pren. šalj. čačke, čečkarija
2.
zampe pl. slabš. noge, tace; roke:
a quattro zampe po vseh štirih
giù le zampe! roke proč!
leccare le zampe a qcn. prilizovati se komu
3. ekst. noga:
zampa di ragno strojn. mazalni utor (na drsnem ležaju)
zampe di gatto (pedule) alpin. plezalke - zamrzéti devenir (ali se rendre) odieux, se faire haîr de quelqu'un
to mi je zamrzelo j'ai cela en horreur
on ji je zamrzel elle le déteste - zamŕzniti, zamrzováti geler, se congeler, se glacer, se prendre (en glace), prendre
jezero je zamrznilo le lac s'est pris (en glace), le lac a (ali est) pris - zamúda retard moški spol , perte ženski spol de temps
šolska zamuda absence ženski spol (en classe)
zamuda vlaka retard d'un train
z zamudo priti arriver en retard
vlak ima zamudo le train a du retard
ima eno uro zamude il a une heure de retard, il a un retard d'une heure - zamudíti (vlak ipd.) manquer , familiarno rater, louper ; (priložnost) laisser échapper, perdre; se mettre en retard, venir trop tard, être en retard; s'attarder (chez quelqu'un)
zamuditi koga retarder, retenir; (ne biti navzoč) ne pas être présent, ne pas assister à
dohiteti zamujeno regagner (ali rattraper) le temps perdu - zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)
A) imperf., perf.
1. portare:
burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli
2. far slittare, far barcollare:
avto zanaša l'automobile slitta
pijanca zanaša l'ubriaco barcolla
3. trasportare, trascinare:
jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo
4. creare, causare:
zanašati razdor, strah causare discordia, spavento
B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse - zancajo moški spol petnica (kost), peta; figurativno paglavec, pritlikavec
no le llega a los zancajos (ali al zancajo) ne pride mu niti do kolen, še daleč se ne more meriti z njim - zanesljív reliable; trustworthy, trusty; dependable; (resničen, gotov, varen, siguren) true, sure, certain, proof against; (verodostojen) authentic, positive
to imamo iz zanesljívega vira we have it from a reliable source
zanesljíva (verodostojna) priča reliable witness
njegov uspeh ni le verjeten, je zanesljív his success is more than a probability, it is a certainty
zanesljíva oseba a person to be depended on (ali upon) - zaníhati (-am) perf.
1. oscillare; dondolare; ciondolare, penzolare:
nihalo zaniha il pendolo oscilla
zanihati z nogami ciondolare le gambe
2. pren. oscillare, fluttuare:
cene so zanihale i prezzi fluttuano
3. knjiž. titubare, esitare - zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse - zanímati (-am)
A) imperf.
1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro
2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente
3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione
B) zanímati se (-am se) imperf. refl.
1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica
2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca - zánka boucle ženski spol , lacet moški spol , nœud coulant , (iz vrvi) élingue ženski spol ; (lovska) collet moški spol , lacet moški spol , piège moški spol ; (večja) lacs moški spol ; figurativno piège moški spol , embûche ženski spol , guet-apens moški spol , traquenard moški spol ; (pentlja) maille ženski spol
po zankah maille à maille
goste zanke mailles étroites (ali serrées)
široke zanke grandes mailles
spuščati zanke (pri pletenju) laisser échapper (ali tomber) les mailles
pobirati zanke reprendre (ali relever, monter) des mailles
nastaviti zanke (pri lovu) tendre des collets, (komu) figurativno tendre (ali dresser) des embûches à quelqu'un
pasti, ujeti se v zanko (figurativno) donner (ali tomber) dans le piège (ali dans le panneau), tomber dans un traquenard
izvleči se iz zanke se tirer d'affaire (ali d'un mauvais pas), tirer son épingle du jeu - zanna f
1. okel, čekan (slona, merjasca)
2. zob (pri mesojedih živalih); strupnik
3. ekst. šalj. (človeški) zob, čekan:
affondare le zanne lakomno zgrabiti z zobmi
levare le zanne a qcn. pren. komu izbiti strupnike, narediti ga neškodljivega
mostrare le zanne a qcn. komu pokazati zobe
4. (dentaruolo) obroček za grizenje
5. obrt knjigoveško, zlatarsko gladilce (iz kosti) - zaokróžati (-am) | zaokróžiti (-im)
A) imperf., perf.
1. arrotondare, smussare:
zaokrožati robove smussare gli orli
2. arrotondare:
zaokrožiti število, cene navzdol, navzgor arrotondare il numero, i prezzi in su, in giù
3. incorporare, fondere (terreni, fondi e sim.):
zaokrožati zemljiška posestva incorporare i fondi rustici
4. integrare, completare, concludere:
znanje zaokrožati z dodatnim študijem integrare le conoscenze con ulteriori studi
5. intr. girare, volteggiare:
metulj je zaokrožil nad cvetom la farfalla volteggiò attorno al fiore
B) zaokróžati se (-am se) | zaokróžiti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. farsi tondo, arrotondarsi; ekst. ingrassare
2. integrarsi:
pren. usta so se mu zaokrožila v nasmeh la bocca gli si atteggiò a sorriso - zaoráti (-ôrjem) | zaorávati (-am) perf., imperf.
1. (cominciare ad) arare
2. sviare dal campo (arando)
3. pren. solcare:
ladja je zaorala po vodi la nave solcava il mare
4. (podorati) sovesciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogaj, sicer bova zaorala ubbidisci, se no le prendi
pren. zaorati ledino na nekem področju essere il pioniere in un certo campo