Franja

življênjsko adv.

1.
življenjsko zavarovan assicurato sulla vita
življenjsko nevaren padec caduta mortalmente pericolosa
reševati primere življenjsko risolvere le questioni in modo reale

2. pren. (izraža visoko stopnjo)
denar življenjsko potrebujemo il denaro è un bisogno essenziale
življenjsko pomembno vprašanje una questione di importanza capitale

živžáv (-a) m pren.

1. chiacchiericcio, cinguettio; pog. buscherio:
poslušati živžav ascoltare il chiacchiericcio

2. viavai, andirivieni:
zaradi sejma je v trgu pravi živžav il borgo è tutto un viavai a causa della fiera

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro

žólč (-a) m

1. anat. bile, fiele

2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce

žréti (žrèm)

A) imperf.

1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro

4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

5. pog. rodere, molestare

6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

2. pog. (prepirati se) litigare

žúpa² (-e) f gastr. pog. (juha) brodo, zuppa:
ta ni po župi priplaval è un dritto

ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.

α-tokoferol samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ a-tokoferol, E-vitamin
Sopomenke: vitamin E

ἄγᾰμαι [fut. ἀγάσομαι, ep. ἀγάσσομαι; aor. ἠγάσθην, ep. ἠ-, ἀγασ(σ)άμην; sooblike: ἀγάζομαι, ἀγαίομαι, ἀγάομαι] (ἀγάλλω, ἀγα-) 1. a) občudujem, čudim se, strmim (τινός τι, τινά τινος) τινός, ὅτι ali z gen. pl.; b) cenim, spoštujem; τινί zadovoljen sem s kom, veselim se česa. 2. jezim se, srdim se, zavidam, ne privoščim τινί; nevoljen sem (τί).

Ἀγορά, ion. -ή, ἡ mesto v traškem Kerzonezu.

ἀδικία, ἡ, ion. -η in ἀδίκιον, τό = ἀδίκημα.

ἀθῡμία, ἡ, ion. η (ἄθῡμος) brezpogumnost, plašljivost, obupanost, nejevolja, strah, žalost.

ἄκατος, ὁ, ἡ ἀκάτ(ε)ιον, τό [Et. iz ἀκ n̥ -τος] 1. ladja brzoplovka, lahka ladja za pomorske roparje, čolniček. 2. jadro na malem jamboru.

ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.

ἀλεωρά, ion. -ή, ἡ (ἀλέομαι) ep. ion. 1. umikanje, izbegavanje, beg. 2. obrana, zaščita, bramba, pomoč (τινός) proti.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀμηχᾰνέω (ἀμήχανος) sem brez pomoči (brez sredstev, v zadregi, zapuščen), ne najdem nobenega sredstva, τί, περί τινος; ne vem kaj početi, ne vem si pomagati z inf.; πότερον – ἤ omahujem; ἀμηχανῶν βιοτεύω živim siromašno.

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀνα-μείγνῡμι (-μίγνυμι) in ep. ion. ἀνα-μίσγω [pt. aor. ἀμμ(ε)ίξας, fut. pass. ἀνα-μειχθήσομαι, fut. III. ἀναμεμείξομαι] 1. act. pri-, pomešam, zmešam, zmedem. 2. med. pridružim se komu, občujem s kom τινί.