Franja

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

alzare

A) v. tr. (pres. alzo)

1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo

amadouer [-dwe] verbe transitif dobrikati se (quelqu'un komu), pomiriti, pridobiti zase (z laskanjem)

amainar pomiriti (jezo); speti, zviti, sneti jadro; poleči se (veter)

amajadar v stajo (tamar) zapreti; v staji se pasti (prenočiti)

amalgamare

A) v. tr. (pres. amalgamo)

1. kem. amalgamirati

2. mešati, zmešati, pomešati

B) ➞ amalgamarsi v. rifl. (pres. mi amalgamo) zliti se, združiti, združevati se (tudi pren.)

amañarse priskrbeti si sredstva za dosego cilja, spretno se lotiti dela

amanecer [-ze-] daniti se; na dan priti, začeti se kazati

amanecerán días mejores prišli bodo lepši časi

amanerarse navzeti se manir, manirističen postati

amànisati -išēm, amániti àmānīm
1. prositi milosti: on ga moli i amani
2. usmiliti se: amanite, age i begovi, nisam kriv

amare

A) v. tr. (pres. amo)

1. ljubiti, imeti rad:
amare la madre rad imeti mater
amare le buone letture posebno ljubiti dobro knjigo

2. želeti, potrebovati:
questa pianta ama l'umidità ta rastlina ima rada, potrebuje vlago
non amo esser contraddetto ne maram, da mi kdo oporeka

B) ➞ amarsi v. rifl. (pres. ci amiamo) imeti se rad

amareggiare

A) v. tr. (pres. amareggio)

1. greniti, zagreniti

2. pren. žalostiti, razžalostiti:
certe esperienze amareggiano profondamente nekatere izkušnje človeka globoko razžalostijo

B) ➞ amareggiarsi v. rifl. (pres. mi amareggio) žalostiti se, obžalovati, čutiti grenkobo; postati zagrenjen:
amareggiarsi per un insuccesso žalostiti se zaradi neuspeha

amārēscō -ere (amārus) ogreneti, grenčati: Pall., Aug.; tudi pren. = ogorčiti se, razburiti (razburjati) se: Eccl.

amărî -ăsc

I. vr.

1. postati grenek

2. zagreniti se

II. vt. (za)greniti

amariner [-ne] verbe transitif navaditi ladijsko moštvo na morje; polastiti se sovražne ladje v vojni in jo uporabiti proti sovražniku

amarrar pričvrstiti (privezati) z vrvmi; z vnemo se učiti

amatriciano

A) agg.

1. geogr. ki se nanaša na Amatrice

2.
spaghetti all'amatriciana kulin. špageti po amatriško

B) m (f -na) prebivalec (-lka) mesta Amatrice

ambalá -éz

I. vt. (za)pakirati, zavijati, zaviti, zamotati

II. vr.

1. pognati se v dir

2. turirati

3. navdušiti se

ambientare

A) v. tr. (pres. ambiēnto) prilagoditi, prilagajati okolju, prostoru; postaviti v okolje, prostor, ozračje, razpoloženje:
il racconto è ambientato nella Firenze d'anteguerra zgodba je postavljena v predvojne Firence

B) ➞ ambientarsi v. rifl. (pres. mi ambiēnto) prilagoditi se, aklimatizirati se

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.