Franja

Zadetki iskanja

  • apporter [apɔrte] verbe transitif do-, prinesti; prinesti s seboj; potegniti za seboj, povzročiti; navesti (razloge)

    apporter de l'attention à quelque chose biti, postati pozoren na kaj
    apporter son concours sodelovati pri čem
    apporter des difficultés à quelque chose otežkočiti, otežiti kaj, delati zapreke čemu
    apporter de l'empressement pokazati vnemo
    apporter des facilités à quelque chose olajšati kaj
    apporter des obstacles à quelque chose ovirati kaj
    apporter du soin à quelque chose skrbi si dati, pokazati skrb za kaj
    apporter un soulagement prinesti olajšanje
  • apposition [-zisjɔ̃] féminin pristavek; grammaire apozicija

    l'apposition d'un cachet de la poste sur le timbre d'une lettre žigosanje znamke na pismu
  • appréciation [-sjɔ̃] féminin cenitev, ocena, vrednotenje, uvaževanje, presoja; mnenje, opažanje; pokušnja (vina)

    appréciation des distances ocenitev razdalj
    mon appréciation de la situation moja presoja položaja
    noter ses appréciations en marge du texte zabeležiti svoje mnenje, opažanja na robu teksta
  • apprécier [-sje] verbe transitif oceniti, presoditi, ceniti, uvaževati

    apprécier la distance oceniti razdaljo
    apprécier quelqu'un ceniti, spoštovati koga
    je n'apprecie pas ce genre de plaisanterie ne maram takih šal
    ne pas apprécier quelque chose neugodno oceniti, ne marati
    ses services masculin pluriel sont appréciés njegove usluge so cenjene
  • apprentissage [-saž] masculin vajeništvo, učna doba, učenje, uk

    école féminin d'apprentissage vajenska šola
    entrer en apprentissage stopiti v uk
    mettre un garçon en apprentissage chez un menuisier dati fanta v uk pri mizarju
    faire l'apprentissage de quelque chose uvajati se v kaj, začeti prakticirati kaj, naučiti se česa
    les jeunes nations font l'apprentissage de l'indépendance mladi narodi se uvajajo v neodvisnost
  • approbation [-sjɔ̃] féminin odobritev, odobravanje; soglasje, priznanje

    exprimer une approbation enthousiaste izraziti navdušeno soglasje
    sa conduite est digne d'approbation njegovo vedenje je vredno priznanja, pohvale
    soumettre quelque chose à l'approbation de quelqu'un predložiti komu kaj v odobritev
  • approche [aprɔš] féminin bližanje, približ(ev)anje; pristop, prihod; občevanje (de z); parjenje (živali); typographie vmesni prostor; pluriel dohodne ceste, vpadnice (de la ville mesta); pluriel poskusi približanja

    difficile d'approche težko dostopen
    à l'approche de l'hiver, du danger ob bližanju zime, nevarnosti
    aux approches de la cinquantaine proti svojim petdesetim letom
    lunette féminin d'approche daljnogled
    travaux masculin pluriel d'approche sebični, spletkarski postopki za dosego cilja
  • approcher [aprɔše] verbe transitif približati, pomakniti bliže; približati se, stopiti bliže; verbe intransitif približati se (de quelqu'un, de quelque chose komu, čemu)

    s'approcher de quelqu'un, de quelque chose približati se komu, čemu
    approche la chaise de la table! pomakni stol k mizi
    approchez! stopite bliže!
    ne m'approchez pas! ne približujte se mi!
    c'est un homme qu'on ne peut approcher to je težko dostopen človek
    approcher du feu približati se ognju
    approcher du but, de la vérité bližati se cilju, resnici
    approcher de la trentaine bližati se (svojemu) tridesetemu letu
    la nuit approche noč prihaja
    approche-toi de moi! pridi bliže k meni!
  • approvisionner [-zjɔne] verbe transitif oskrbovati, oskrbeti (de quelque chose s čim), dobavljati; opremiti

    approvisionner de houille oskrbeti s premogom
    s'approvisionner oskrbeti se (de, en z), napraviti si zalogo
    s'approvisionner en essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
    s'approvisionner de bois pour l'hiver oskrbeti se z drvmi za zimo
    s'approvisionner chez l'épicier du quartier nakupovati pri špeceristu svoje četrti
  • appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč

    à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
    avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
    sans appui brez pomoči
    à hauteur d'appui v prsni višini
    pièce féminin à l'appui dokazna listina
    point masculin d'appui oporišče
    être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
    prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
    prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
    prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
    venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga
  • appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

    appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
    s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
    s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
    appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
    appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
    appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
    appuyer sur un mot poudariti besedo
    appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
    appuyer sur la détente sprožiti (puško)
    appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
    (populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
    s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
    (populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
    je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
    je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj
  • apremio moški spol pritisk, siljenje, prisilno sredstvo; aretacija; uraden opomin

    cédula de apremio pismeni opomin
  • aprender (na)učiti se, izvedeti

    aprender a leer naučiti se brati
    aprender (de memoria) na pamet se naučiti
    dificil de aprender težaven za učenje
  • aprendiz (množina: -ces) moški spol vajenec, učenec, začetnik, novinec

    entrar de aprendiz v uk stopiti
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • apretón moški spol močan stisk; gneča; stiska

    apretón de mano stisk roke
  • aprílski abrileño

    (prvo)aprilska šala inocentada f; burla f hecha a alg el primero de abril
    aprilski dež lluvias f pl abrileñas
    aprilsko vreme tiempo m tornadizo
  • aprovechar rabiti, uporabljati, izkoriščati, izkoristiti; koristiti, pomagati

    aprovechar una ocasión izkoristiti priliko
    ¡que aproveche! na zdravje!
    no aprovechar para nada popolnoma neuporaben biti
    aprovecharse v prid si obrniti, uporabiti, izpopolniti se v
    aprovechar de alg. izkoriščati; posiliti
  • aptitud ženski spol sposobnost, spretnost, usposobljenost, naravna nadarjenost

    diploma de aptitud spričevalo o usposobljenosti (zrelosti)
  • aptus 3 (pt. pf. glag. *apiō -ere), adv. (comprehendere vinculo antiqui apere dicebant, unde aptus P. F.)

    I. kot pt. pf.

    1. privezan, pritaknjen, pritrjen, privešen, pripet (spet): vincti inter se et nodis apti Ci., gladium e lacunari setā equinā aptum demitti iussit Ci., uteri terrae radicibus apti Lucr., bracchia... validis ex apta lacertis Lucr.; pren.: vi Veneris vinctus, otio aptus Pl. navezan na brezdelje, brezdelju predan.

    2. pren. odvisen od česa, izvirajoč iz česa: honestum, ex quo aptum est officium Ci., non ex verbis aptum pendere ius Ci., nemo potest non beatissimus esse, qui est totus aptus ex sese Ci., rerum causae aliae ex aliis aptae et necessitate nexae Ci.; s samim abl.: rudentibus apta fortuna Ci., vita modica et apta virtute Ci.

    3. strnjen, zvezan: cum inter se omnia conexa et apta viderit Ci., apta inter se et cohaerentia dicere Ci., facilius est apta dissolvere quam dissipata conectere Ci., oratio apta Ci., coniugio corporis atque animae consistimus uniter apti Lucr.

    4. primerno uravnan, dobro urejen, v dobrem stanju, preskrbljen, opravljen, opremljen, okrašen s čim; abs.: socordius ire milites non aptis armis S. fr., exercitus S., L. za boj pripravljeno, oratio Ci. primerno zaokrožen, naturā nihil est aptius, nihil descriptius Ci., Thucydides verbis aptus et pressus Ci. kratek in jedrnat; z abl. instrumenti: Fides alma, apta pennis Enn. ap. Ci., caelum stellis ardentibus aptum V., illae triremes omnes... aptae instructaeque omnibus rebus ad navigandum C., nautico instrumento apta et armata classis L., aptae et instructae remigio... quinqueremes erant L.

    II. kot adj. priležen, prilegajoč se, tesen, oprijet: calcei... apti ad pedem Ci., ad pedem apte convenire Ci., pileum capiti apte reponere L., mundi corpus apte cohaeret Ci., ex patellis quae evellerat, apte in scaphiis aureis includebat Ci.; pren.
    a) ret.: apte cum genere ipso orationis Ci. popolnoma ustrezno značaju govora, aptissime inter se cohaerere (o besedah) Ci.
    b) nravno: hunc (casum) apte... ferre Ci. vdano; pogosto pren. priležen, prikladen, prigoden, primeren, pripraven, sposoben, spreten (naspr. ineptus): abs.: tempus L. pravi, apto cum lare fundus H. s primernim imetjem, nunc quid aptum sit, hoc est quid maxime deceat in oratione, videamus Ci., aptior occasio Cu., opere ipso coniungi haud paulo aptius videri potest Cu., verbis uti... quam maxime aptis Ci., apte, distincte, ornate dicere Ci.; z abl.: (Mucianus) aptior sermone T.; z dat.: arma, quae cuique habilia atque apta essent Ci., ut provincia, quae cuique apta esset, ea cuique obveniret Ci., aptum Argos equis H., armis apta magis tellus Pr., aptum tempus insidiis T., reliqua illis erant aptiora C., locus proelio aptior Cu.; z dat. gerundii ali gerundivi: quod bellando aptus sum Acc. fr., quidquid alendo igni aptum est Cu., iter aptum insidiis tegendis erat Cu., aptus alliciendis feminarum animis T., gens aptior novandis quam gignendis rebus Cu., aptiora exportandis oneribus tarda iumenta sunt quam nobiles equi Sen. ph.; z ad: ad omnes res aptus N., id pallium aptum esse ad omne anni tempus Ci., videamus nunc..., locus ad insidias ille ipse,... utri tandem fuerit aptior Ci., nostros minus aptos esse ad huius generis hostem C. za boj zoper takega sovražnika, Gallia aptissima ad bellum renovandum C., castra ad bellum ducendum aptissima C.; s finalnim relat. stavkom: est mihi, quae lanas molliat, apta manus O., nulla videbatur aptior persona, quae de illa aetate loqueretur Ci.; pesn.
    a) z in (za): formas deus aptus in omnes O.; poklas.: in quod (genus pugnae) minime apti sunt L.
    b) z inf. (pesn.): (ficus) non erat apta legi O., mens apta capi O., Circe apta cantu mutare figuras Tib.