Franja

tèslīm -íma m (t. teslim, ar.) vrocitev, izrocitev: teslim učiniti dušo izpustiti; to izreče, teslim učinila; jeste došo Ćuprilić vezire, car mu muhur teslim učinio prispel je vezir Ćuprilić, sultan mu je izročil pecat; sve sam mu teslim učinio vse sem mu podaril; teslim-teskera potrdilo o prejemu

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

tēstāmentārius 3 (tēstāmentum) oporóčen, testamentáren, testamentáričen, z oporoko (po oporoki) dosežen (pridobljen): lex Ci. zakon o oporokah, adoptio Plin., hereditas Icti.; subst. tēstāmentārius -iī, m

1. pisec oporoke, testamentar: Ulp. (Dig.).

2. (v negativnem pomenu) pisec in podtikovalec lažnih oporok (falsarius pa je uničevalec ali ponarejevalec oporok): neque enim de sicariis veneficis testamentariis furibus peculatoribus hoc loco disserendum est Ci., cum sororis adultero, cum stuprorum sacerdote, cum venefico, cum testamentario, cum sicario, cum latrone Ci.

testification [testifikéišən] samostalnik
pričevanje; dokaz (to, of za, o)

tēstificor -ārī -ātus sum (tēstis¹ in facere)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo: deos hominesque Caelius in Ci. ep., ille homines, haec est testificata deam O., Stygiae numen testificatur aquae O. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati), zatrditi (zatrjevati), potrditi (potrjevati, potrjati), zagotoviti (zagotavljati): haec cum maxime testificaretur Ci., testificaris, quid dixerim Ci., testificor me esse rogatum Ci.; abs.: ut testificati discederent Ci.

2. metaf. pričati o čem, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati), razode(va)ti, razkri(va)ti, naznaniti (naznanjati): adventum dei O., amorem Ci., testificatur edicto non longam sui absentiam T.; pt. pf. s pass. pomenom: scaenā testificata loquar O., abs te testificata tua voluntas Ci. ep.

testify [téstifai] neprehodni glagol
pravno pričati (against proti)
prehodni glagol
izpričati, izjaviti kot priča; dokazati (pod prisego); izraziti

acts testify intent dejanja pričajo o namenu
I can testify to that to lahko izpričam, dokažem
to testify one's regret izraziti, izpričati svoje obžalovanje

testigo moški/ženski spol priča

testigo m dokaz; spričevalo
testigo de cargo (descargo) (raz)bremenilna priča
testigo falso kriva priča
testigo ocular, testigo de vista očividec
le pongo por testigo on lahko priča o tem, on lahko to dokaže
oír testigos zaslišati priče
examen de testigos zasliševanje prič

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

tēstor -ārī -ātus sum (testis1)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo, za pričo vzeti (jemati), (za)rotiti (se) na (kako božanstvo): Pl., V., Pr., Amm. idr., superos O., deos O., Ci., caelum Ci., foedera rupta, cives L., de quo te, patria, testor Ci.; s pron. acc.: hoc (o tem) vos, iudices, testor Ci., id testor deos Ter.; z odvisnim vprašanjem ali ACI: testabor deos hominesque, quid sentiam Ci., vos, dii patrii, testor integro animo me causam defendere Ci.; pass.: qui se sierit testarier (= testari) Tab. XII ap. Gell. kdor se je ponižno dal poklicati za pričo; od tod abl. sg. n tēstātō pred pričami: Ulp. (Dig.), Ap. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati): adversus cognatos pro cliente testatur Ca. ap. Gell., confiteor, testere licet O., saepe enim hoc testandum est Ci.; pf. s pass. pomenom: testata est (slovesno je bila razglašena) voce praeconis libertas Argivorum L.

2. occ. narediti (delati) oporoko, oporočíti, testírati, voliti: de filii pupilli re Ci., inmemor in testando nepotis decessit L., tabulae testatae Cat. oporoka; od tod abl. sg. n tēstātō decedere Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.) umreti po narejeni oporoki, umreti, zapustivši oporoko.

3. metaf. pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati): suos gemitu testata dolores O., carmina raros testantia mores O., campus sepulcris proelia testatur H., utraeque vim testantur Ci., Troiana tempora testatus H. ki je dokazal, da je živel v času trojanske vojne, testatus, quae praestitisset civibus L., testandi causā publicum agrum esse L.; od tod abl. sg. n tēstātō ko (ker) je dokazano (neutajljivo): Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom tēstātus 3 izpričan, dokazan, očividen, očiten, jasen: Herculis testatos orbe labores perferre O., res ita notae, ita testatae Ci., quo testatior esset memoria N., quo notior testatiorque virtus eius esset Hirt., testatissima mirabilia Aug., omnia multo maxime testatissima claruerunt Aug.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

teta iz ozadja frazem
pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttérember
Še dovolj zgodaj sem mu (kot "teta iz ozadja") svetovala, naj sam odstopi s premierskega položaja. ▸ Még idejekorán („háttéremberként”) javasoltam neki, hogy önként mondjon le a miniszterelnöki tisztségről.
Sopomenke: stric iz ozadja, strici in tete iz ozadja

tête-à-queue [tɛtakö] masculin, invariable

faire un tête-à-queue zavrteti se okoli svoje osi (o avtu)

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

tetrakord samostalnik
glasba (o sozvočju) ▸ tetrakord

textrīx -īcis, f (fem. k textor) tkalka, tkalica, pletilka, pletilja: atque aliqua assidue textrix operata Minervae cantat et appulso tela sonat latere Tib., hanc tibi Sequanicae pinguem textricis alumnam Mart., textorum et textricum cibaria Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: textrices anūs Ap., spretis textricum subdolis precibus Ap.

tez|a [é] ženski spol (-e …) die These, der Leitsatz
teza o Feuerbachu die Feuerbachthese
v obliki teze thesenhaft
igra s tezo das Tendenzstück

težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady

težki časi hard times pl
težko breme heavy burden
težko delo hard work
težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
težka atletika heavy athletics pl
težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
težka hoja heavy tread
težka izbira hard choice
težka jed indigestible food
težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
težàk, -žka, -o boj hard struggle
težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
težka industrija heavy industry
težka kovina heavy metal
težke izgube heavy losses pl
težka naloga hard task
težka napaka gross mistake, blunder
težka križarka heavy cruiser
težka svila heavy silk
težàk, -žka, -o udarec hard blow
težki nemiri serious rioting
težka nesreča serious accident
težka skrb grievous worries, arhaično care
težka oborožitev heavy armament
težàk, -žka, -o porod difficult birth
10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
s težkim srcem with a heavy heart
težka voda kemija heavy water
težko je zame (figurativno) it's hard on me
glava mi je težka my head feels heavy
on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with

težkó adv.

1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano

5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico

težko nadomestljiva škoda stalna zveza
pravo (o stopnji škode) ▸ nehezen helyrehozható kár

theātrālis -e (theātrum) gledališki, gledališčen, teatráličen, teatrski, h gledališču sodeč, v gledališču se nahajajoč, v gledališču potekajoč: theatrales gladiatoriique consessus Ci., dux theatralium operarum T. vodja (načelnik) najetih ploskačev v gledališču, vodja gledaliških ploskačev, theatralis operae corollarium Plin. iun. darilo ali napitnina za naročeno ploskanje v gledališču, lascivia T., ludi Cod. Th., Serv., scena, spectaculum, fabulae Amm., lex Plin. o sedežnem redu v gledališču, humanitas theatralis (= hlinjena, narejena) Q.