Franja

Zadetki iskanja

  • Rōsea ali Rōsia -ae, f Rózeja (Rózija), kraj na Sabinskem pri mestu Reate z izvrstnimi konjskimi pašniki (zdaj Le Roscie): Ci. ep., Varr. — Od tod adj.

    1. Rōseus (Rosus) 3 rózejski (rózijski): cannabis Plin., rura V.

    2. Rōseānus 3 rózejski (rózijski), rozejánski: equi Varr.

    3. Rōsulānus 3 = Rōseānus: ager Serv.
  • Rubī -ōrum, m Rúbi, mesto v Apuliji (zdaj Ruvo): H. — Od tod subst. Rubustīnī -ōrum, m Rúbijci, Rubustíni, preb. mesta Rubi: Plin.
  • Rubrēnsis lacus Rúbrsko jezero v Narbonski Galiji blizu mesta Narbona (zdaj étang de Sigean): Plin.; enako Rubraesus lacus: Mel.
  • Rudiae -ārum, f Rúdije, mesto v Kalabriji, rodni kraj pesnika Enija (zdaj Porta a Rugge blizu kraja Lecce-Lupiae) Plin., Mel., Sil. — Od tod Rudīnus 3 rúdijski, iz Rúdij izhajajoč (izvirajoč), iz Rúdij doma: Rudinus homo Ci. = Ennius; subst. Rudīnus -ī, m Rúdijec, Rudín: unde Rudinus ait „divum domus altisonum — cael'“? Aus.; pl. subst. Rudīnī -ōrum, m Rúdijci, Rudíni, preb. mesta Rudije: nos sumus Romani, qui fuimus ante Rudini Enn. fr. ap. Ci.
  • Rufrae -ārum, f Rúfre, mesto v Kampaniji ob meji s Samnijem (zdaj S. Felice a Ruvo); nekateri strokovnjaki ga enačijo z mestom Rufrij (Rufrium): V., Sil.
  • Rufrium -iī, n Rúfrij, hirpinsko mesto v Samniju, domnevno identično z mestom Rufre (gl. Rufrae, zdaj S. Felice a Ruvo): L.
  • Ruscinō -ōnis, m, f Ruscinón (Ruskinón), Ruscinóna (Ruskinóna) mesto v Narbonski Galiji (zdaj Perpignan): L., Mel., Prisc.
  • Rusellae -ārum, f Ruzéle, eno od 12 zavezniških etruščanskih mest, vzhodno od Prilijskega jezera (lacus Prilius) (zdaj razvaline pri kraju Rosello). — Od tod adj. Rusellānus (Russellānus) 3 ruzélski, ruzelánski, pri (v) Ruzélah se nahajajoč: ager L., colonia Plin.; pl. subst. Rusellānī -ōrum, m Ruzeláni, Ruzélci, preb. mesta Ruzele: L.
  • Rutēnī (Ruthēnī) -ōrum, m Rutén(c)i, ljudstvo v Keltski Galiji in deloma v rimski provinci (provinciales); njihovo glavno mesto je bilo Segodūnum, zdaj Rodez (Aveyron): C., Plin., Lucan.
  • Saba -ae, f (Σάβα, Σάβη, Σάβαι) Sába, s kadilom bogata dežela v Srečni Arabiji: PLIN. Od tod adj. Sabaeus 3 (Σαβαῖὸς) sábski, sabájski, pesn. = arabski: odor COL., nubes, flores STAT., myrrha SEN. TR., flos VAL. FL., cumulus CL. pogrebna grmada, odišavljena z miro, tus V., terra O. (= Srečna Arabija, zdaj Jemen); subst.
    a) Sabaea -ae, f (sc. terra) Sabája (Sabéja), Sabájska (Sabéjska) dežela = Srečna Arabija: H.
    b) Sabaeī -ōrum, m Sabájci (Sabéjci), preb. Sabe, ki so sloveli po svojem bogastvu; njihovo glavno mesto je bilo Sabōta: V., MEL., PLIN., VAL. FL., FL., CL.
  • Sabāria (Savāria) -ae, f Sabárija (Savárija), staro mesto Bojcev v Zgornji Panoniji, ki ga je z Rimljani poselil cesar Klavdij (zato imenovano Sabaria Claudia; zdaj razvaline v današnjem Sombotelu (Szombathely)): PLIN., AMM., AUR., colonia Divi Claudii Sabaria PLIN.
  • Sābātē -ēs, f Sabáta, mesto v Etruriji ob istoimenem jezeru blizu Vejev (lacus Sabate, zdaj Lago di Bracciano): FEST., P. F. Od tod adj.

    1. Sābātīnus 3 sabátski, sabatínski: ager COL., tribus L., lacus FRONT., COL.

    2. Sābātius 3 sabátski: stagna SIL. (pesn.) = Sabatsko jezero ali jezero Sabata.
  • Sābātus -ī, m Sabát (zdaj Sabbato), pritok kampan(i)jske reke Kalor, v katero se izliva pri Beneventu. Od tod Sābātīnī -ōrum, m Sabatín(c)i = Posabátci: L.
  • Sabis -is, acc. -im, abl. -ī, m Sábis

    1. (zdaj Sambre), levi pritok Moze (zdaj Maas) v Belgijski Galiji: C.

    2. reka v Karmaniji: MEL., PLIN.

    3. neko sabsko božanstvo (gl. Saba): PLIN.
  • sabljati glagol
    1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vív
    sabljati se ▸ vív
    Nekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
    V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
    Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

    2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozik
    sabljati se s palicami ▸ pálcákkal kardozik
    Ko ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.
  • Sābrata (Sābratha) -ae, f Sábrata

    1. kot f mesto v Afriki ob Mali Sirti (eno od treh mest (Tripolis), zdaj Tripoli): PLIN., SIL. Od tod adj. Sābratēnsis -e sábratski, sabraténski, doma (izvirajoč) iz Sábrate: SUET., CYPR. – Soobl. Sābratēria -ae, f Sabratérija; od tod adj. Sābraternus 3 sabratérijski: PRISC.

    2. kot m ime nekega kartažanskega vojaka: SIL.
  • Sabrīna -ae, f Sabrína, reka v jugozahodni Britaniji, ki se izliva v Bristolski preliv (zdaj Severn): T.
  • Saepīnum -ī, n Sepín, mestece v Samniju (zdaj Altilia): L. Od tod preb. Saepīnātēs -ium, m Sepín(c)i, Sepináti: PLIN.
  • Saetabis -is, acc. -im,

    1. m Sétabis, rečica v Tarakonski Hispaniji: MEL.

    2. f Sétabis, mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Jativa): PLIN., SIL. Od tod adj.
    a) Saetabus 3 sétabski, setábijski, setábiški: Saetaba sudaria CAT. ali samo Saetaba -ōrum, n: PLIN.
    b) Saetabitānus 3 sétabski, setábijski, setabitánski; subst. Saetabitānī -ōrum, m Setabitán(c)i, preb. mesta Setabis: PLIN.
  • safe1 [séif] pridevnik
    varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

    as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
    safe from varen pred
    safe and sound čil in zdrav
    from a safe quarter iz zanesljivega vira
    safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
    safe back (zopet) srečno doma (domov)
    a safe catch (kriket) dobra žoga
    a safe estimate previdna ocenitev
    a safe guide zanesljiv vodnik
    a safe man zanesljiv, zvest človek
    a safe place varen kraj
    safe receipt trgovina v redu prejem
    a safe winner zanesljiv zmagovalec
    to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
    is it safe to go there? je varno iti tja?
    the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
    this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
    it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
    he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
    to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
    I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
    to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
    they feel safe now zdaj se čutijo varne
    to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
    to play safe varno iti; zaradi varnosti
    I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov
Število zadetkov: 1350