Franja

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

bucintôro -ra m, mn. bucintôri (it.) srednjeveška luksuzna galeja; Bucintoro ladja, s katere je dož na praznik vnebohoda poročil Republiko z Jadranom

buck along neprehodni glagol
peljati se z drdrajočo kočijo

bȕčnica ž dial. pita z bučnim nadevom

budge² [bʌdž]

1. samostalnik
jančja koža

2. pridevnik
z jančjo kožo podložen
figurativno slovesen

búdža ž (t. džübb, ar.)
1. luknja, jama
2. gorjača z bunko na koncu: ispod kabanice rog u koji duva i oglašuje sate i duga drenova budža koju vuče po zemlji kad ide
3. svinjka (igra)
4. m iron. pomembna oseba, na visokem položaju: i ti si sada postao nekakav budža

buff³ [bʌf] prehodni glagol
z usnjem loščiti; (udarce) odbijati

buffet [büfɛ] masculin omara za namizno posodo, kredenca; miza z jedili (npr. pri recepciji); bifé, točilnica, okrepčevalnica; populaire želodec; (buffet de gare) kolodvorska restavracija

ne rien avoir dans le buffet imeti prazen želodec, biti tešč
danser devant le buffet (familier) ničesar ne imeti za pod zob

bugle² [bjú:gl] neprehodni glagol & prehodni glagol
trobentati; z rogom signalizirati

buissonneux, euse [-sɔnö, z] adjectif grmovnat, pokrit z grmovjem

búkati bûčēm
1. bučati, mukati: vo buče
2. skovikati: čujem buljinu gdje buče
3. ekspr. rogoviliti, razgrajati, robantiti: reci mu da ne buče po mehani
4. razmetavati z rogovi: goveda buču sijeno

búlati bûlām, bȕlati -ām (it. bollare) dial.
1. pečatiti: bulati pismo; bulano pismo
2. z žigom označevati drevje za sečnjo
3. peči mlado koruzo

bulèvār -āra m (fr. boulevard) bulvar, široka cesta z nasadi

bullātus 3 (bulla)

1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.

bulldoze [búldouz] prehodni glagol
ameriško, sleng oplašiti, ustrahovati; prisiliti; pretepsti; razbijati; zravnati z zemljo

bullfinch [búlfinč] samostalnik
zoologija kalin; gosta živa meja z jarkom

būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.

būmastus -ī, f (gr. βούμαστος velikoprsen, sc. ἄμπελος, prim. būmammus) trtna vrsta z velikimi grozdnimi jagodami: V., Col., Plin., Serv.

bumf [bʌmf] samostalnik
vulgarno toaletni papir
hudomušno papirji, dokumenti; otroška igra z odrezki papirja

bund [bʌnd]

1. samostalnik
nasip, nabrežje

2. prehodni glagol
z nasipom zavarovati (rečni breg)