Franja

Ding¹, das, (-s, -e)

1. reč, Ding an sich reč na sebi

2. v frazah tudi: stvar, nekaj, ein Ding der Unmöglichkeit nekaj nemogočega, nemogoče; das geht nicht mit rechten Dingen zu tu ni vse, kot bi moralo biti; vor allen Dingen predvsem; guter Dinge sein biti dobre volje; über den Dingen stehen biti vzvišen nad dogajanjem

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

direction [-rɛksjɔ̃] féminin vodstvo, vodenje; vodilna vloga; uprava, ravnateljstvo, direkcija; smer, smernica, direktiva; figuré obrat; marine kurs; tek (reke); religion dušebrižništvo

dans la direction de, en direction de v smeri proti
dans toutes les directions v vse smeri, na vse strani
sous la direction pod vodstvom
direction générale generalna direkcija
direction suprême de la guerre vrhovno vojno vodstvo
direction du vent, du vol smer vetra, poleta
flèche féminin de direction (automobilisme) smernik
changer de direction spremeniti smer, óbrniti se, zasukati se
être chargé de la direction imeti vodstvo, voditi
détourner quelqu'un de la bonne direction zavesti koga s prave poti
prendre la direction prevzeti vodstvo; usmeriti se (de proti)

dirigírati to direct; to lead; glasba to conduct, to lead

dirigírati orkester to conduct (ali to lead) an orchestra
on hoče vse dirigírati pogovorno he wants to boss the whole shop

dirimō -ere -ēmī -emptum (dis in emere)

1. narazen spraviti (spravljati), ločiti, razločiti (razločevati), razkrojiti (razkrajati), (raz)deliti (kar je sicer organsko zvezano): Col., Plin., Val. Fl., Plin. iun. idr., corpus … , quod dirimi … non possit Ci., colos … , dirimi qui non queat Lucr., Sabinae mulieres … dirimere infestas acies, dirimere iras (= iratos) L., nox incertos victi victoresne essent diremit L., urbs Volturno flumine dirempta L. na dva dela razdeljeno, in conspectu steterunt dirimente (eos) amni L., dirempti fuerant medio amne L., duces parvā campi statione dirempti Lucan., a continenti urbem angustum fretum dirimit Cu., Alpes populos immanes dirimunt Mel., dir. iunctos olim perpetuo iugo colles Mel. predreti, spumea porrecti dirimentes terga profundi Stat.; pren.
a) moderatione meliorum dirempti (Caecina et Metellus) T. razprta.
b) glasove sodnikov (raz)ločiti: dir. sententias occīdentis et relegantis (za smrtno kazen in za izgon) Plin. iun.

2. prekiniti, pretrgati, ustaviti, (z)motiti, zavreti (zavirati), preprečiti: suffragia Varr., colloquium C., sermonem, rem susceptam Ci., tempus Ci. storiti, da se kaj odloži na drug čas, comitia consularia L., senatum, actionem meam Plin. iun., nihil agi potuit dirimente magnitudine fluentorum Amm. zaradi (ovirajoče) visoke gladine vode; abs.: actum est de eo nihil; nox diremit Ci. ep. noč je vmes stopila; avgursko: augurium, auspicium dir. L. razveljaviti.

3.
a) kaj ukiniti, s čim prenehati: proelium Pl., C., S., V., L., Auct. b. Alx., T., aequis manibus pugnam L.
b) kako zvezo, skupnost (raz)ločiti, razdružiti, razvezati, razpustiti, razdreti, razbiti, spodnesti, onemogočiti: veterem coniunctionem Ci., humani generis societatem Ci., officiorum societatem falsis criminibus Ci., societatem auxilii mutui L., concilia populi L., ea res consilium diremit S., dir. Pyrrhi pacem Q., quem motum mors Caesaris diremit T., dir. amicitias, adfinitatem, belli commercia T., coniugium Iuv., nuptias Suet., omnia inter duces Vell. vse vezi raztrgati.
c) poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), razrešiti (razreševati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): controversiam Ci., litem O., simultates L., bellum Iuv., bellum inter Philippum et Aetolos L., duellum Formula ap. L., conubium L., certamen O., aemulationem inter duos T., consiliorum diversitatem T.

Opomba: Pf. tudi dirempsi po Char.

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

disagio m (pl. -gi)

1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

2. pren. zadrega, neugodje:
trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi

discrimination [-sjɔ̃] féminin delanje razločkov, razločevanje; zapostavljanje; diskriminacija

discrimination raciale rasna diskriminacija
cette loi s'applique à tous sans discrimination ta zakon se nanaša na vse brez razlike
on les a condamnés tous sans discrimination obsodili so brez razlike vse

discutiō -ere -cussī -cussum (dis in quatere)

1. razbi(ja)ti, razrušiti (razruševati), (raz)drobiti: Auct. b. Alx., Iuv., Sil., dentes Luc. ap. Non., ne saxa ex catapultis latericium discuterent C., deûm delubra suasque discutit … fulmine sedes Lucr., columna rostrata … tota ad imum fulmine discussa est L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., tempora (senci) discussit … malleus ictu O., saxo discutit ossa O., ossa discussi oris (lobanje) O., discussa nubes O. razdeljen, raztegnjen, cassis discussa Cu.

2. razgnati (razganjati), pregnati (preganjati), razpustiti (kak zbor), odpraviti (odpravljati): nefarios (nocturnos) coetūs L., discusso Boeotico concilio L., discutere gladio et caede comitia Vell., umbras Lucr., V., caliginem L., Cu., tenebras O., discussā nocte Lucan., discutere nebulam Plin., e se favillam Plin. na vse strani razpihovati, fluctus Mel., fortiter claustra Petr., nivem C. na obeh straneh skidati, toda: nix discussa (sc. sole) Cu. raztopljen, skopnel, discussā nive Val. Fl.; occ. (voj.) sovražnika razkropiti, razpršiti: Cato discutit Etruscos, Gabinius Marsos Fl., hostiles turmae gravi sunt repulsā discussae Amm.; pren.
a) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): discussa est caligo Ci., discutienda sunt ea, quae obscurant Ci., discutere animi tenebras Lucr., ut primum discussae umbrae et lux reddita menti V., fallaciarum nube discussa Amm.
b) kakšno telesno ali duševno stanje pregnati (poseb. medic.), odpraviti, znebiti se česa, otresti se česa: purā somnum sibi lymphā Pr., animi corporisque soporem (zaspanost), ebrietatem Cu., Petr., Plin., crapulam Plin., crapulam cum somno Ap., unctione sudorem Sen. rh., mentis error discutitur, si … Col., discutere morbum, febrem, febrem somno, aliquid medicamentis, reliquias morbi Cels.

3. pren.
a) pregnati = odpraviti, odstraniti, odvrniti, spodnesti, izničiti, ubraniti, razdreti, podreti (npr. namero), zatreti, pass. tudi = razbiti se, razdreti se: periculum L., periculum consilio Ci., caedem Ci., omnem cunctationem eius Ci., eorum advocationem manibus, ferro, lapidibus Ci., eorum captiones Ci. ali crimen Q. spodbijati, ovreči, eam rem L., destinata (acc. pl.) fortuna discussit Cu. je spodnesla, discutere condiciones pacis Vell., gliscentem in dies famam fors discussit T., proditionis consilia discutere Iust., res consensu patrum discussa est L. se je razbila.
b) preiskovati, razpravljati, preudarjati, pretresati: somnii verba Macr., parabolarum … iam discussa quaestio est Tert. — Adv. komp. pt. pf. discussius natančneje: M.

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

diskriminirati glagol
(neenako obravnavati ljudi) ▸ diszkriminál, hátrányosan megkülönböztetSpremenjen model vinjet pa dejansko vse bolj diskriminira domače uporabnike cestninskih cest. ▸ A matricák módosított rendszere valójában egyre inkább hátrányosan különbözteti meg a belföldi útdíj-fizetőket.
Slovenija ne sme politično diskriminirati nobene svetovne velesile. ▸ Szlovénia politikailag nem diszkriminálhat egyetlen nagyhatalmat sem.
Poleg tega je določeno, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti. ▸ Azt is előírja, hogy az intézkedéseknek arányosnak kell lenniük, és nem alkalmazhatnak etnikai, vallási vagy társadalmi hovatartozáson alapuló megkülönböztetést.

diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszióVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitaPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.

dispiciō -ere -spexī -spectum (dis in speciō -ere)

1. „videti začeti“, oči (zopet) odpreti, spregledati: catuli caeci (slepi rojeni) et qui iam dispecturi sunt Ci., ut primum dispexit Ci. (o smrtno ranjenem Epaminondi), tanta oborta caligo est, ut dispicere non posset Suet. da ni mogel stvari okrog sebe prepoznati.

2. occ.
a) intr. s široko odprtimi očmi ogledovati, razgledovati se, ozreti (ozirati) se: ad terram aspice et dispice (ali despice) Pl., longe cunctas in partīs dispicere Lucr.; pren. vse natanko preisk(ov)ati: dispicientibus consistorianis et militaribus Amm., dispicere de hereditatibus, de his obligationibus Iustin. Inst.
b) trans. z očmi izslediti, razločiti (razločevati), zagledati, zazna(va)ti: nequit ullam dispicere ipse oculus rem Lucr., dispecta est et Thule T., praedam celsius (z višine) dispicere Amm.

3. pren. duševno izslediti, spozna(va)ti, prepozna(va)ti, jasno uvide(va)ti, spredvideti: iam aliquid dispiciam Ter., si dispicere quid coepero Ci., tot res mea sponte dispexi Ci., si … imbecilli animi … verum dispicere non possint Ci., populus Romanus libertatem iam ex diutina servitute dispiciens Ci., dispice insidiatorem et petitum insidiis L. razločuj, dispicere mentem principis, merita T.; z relativnim stavkom: sed ego quod sperem non dispicio Ci.; z odvisnim vprašanjem: in ea re Pompeius quid velit non dispicio Ci. ni mi jasno, dispicies, quid renuntiandum Regulo putes Plin. iun.; occ. premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), (po)misliti na kaj: ubi occasio admonet, dispicere Pl., dispicere res Romanas Ci. ep., quorum nihil cum dispexisset caecata mens subito terrore L.; dispice z ne: Plin. iun., z num ali an: Plin. iun.

disporre^*

A) v. tr. (pres. dispongo)

1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

B) v. intr.

1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja

3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj

disposition [dispəzíšən] samostalnik (to)
nagnjenje, razpoloženje, volja; ureditev, razporeditev; čud; razpolaganje, prodaja
množina pripravljanje; stanje (zdravja)

at one's disposition na razpolago komu
to make one's dispositions vse pripraviti

disposition [-zisjɔ̃] féminin razporeditev, razmestitev; razdelitev; razpolaganje (de z), razpolaga; uporaba; določba, predpis, ukrep; figuré stanje, nagnjenje; razpoloženje, volja; namen; commerce trata, menica

d'après les dispositions en vigueur po veljavnih predpisih
par la disposition de bon Dieu po božji volji
disposition additionnelle dodatna določba
disposition des pièces, d'un appartement razporeditev stanovanjskih prostorov, stanovanja
disposition pénale kazenska določba
disposition au mal nagnjenost k slabemu
disposition au sacrifice pripravljenost za žrtev
dispositions tarifaires tarifne določbe
disposition testamentaire določba v oporoki
disposition transitoire prehodna določba
disposition de dernière volonté določba po poslednji volji
avoir à sa disposition imeti na voljo, na razpolago
avoir la disposition de quelque chose moči razpolagati s čim
être en bonne, mauvaise disposition biti dobre, slabe volje
être dans de bonnes dispositions à l'égard de quelqu'un biti komu naklonjen
tout est à votre disposition vse vam je na voljo
mettre à la disposition de quelqu'un dati komu na razpolago, na uporabo
se mettre à la disposition de la police predati se policiji
faire ses dispositions pour partir pripraviti vse potrebno za odpotovanje
prendre ses dispositions storiti svoje ukrepe

dissanguare

A) v. tr. (pres. dissanguo)

1. pustiti, puščati kri

2. pren. izčrpati, izžeti:
l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

1. izkrvaveti

2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
si dissangua per il figlio vse bi dal za sina

distanziare v. tr. (pres. distanzio)

1. razmakniti, razmikati

2. šport imeti, pridobiti si prednost; pustiti, puščati za seboj:
distanziare gli inseguitori pustiti zasledovalce za seboj

3. pren. prekositi, prekašati:
distanziare tutti i concorrenti prekositi vse tekmece

4. distancirati

dišav|a ženski spol (-e …) der Duftstoff, Geruchsstoff; figurativno der Wohlgeruch
vse dišave Arabije alle Wohlgerüche Arabiens

dīverberō -āre -āvī -ātum

1. razbi(ja)ti, z razbijanjem ločiti (ločevati), z razbijanjem razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati): aërias d. undas, vis … , quae res diverberet ictu Lucr., sagitta diverberat volucres auras V. seka, hasta … diverberat umbras V., frustra ferro diverberat umbras V. maha na vse strani po … , diverberatis fluctibus Cu., d. terram Sen. ph., anima veluti fumus vento diverberata dissolvitur Aug.

2. raztepsti, dodobra pretepsti: ubera vehementer Ap., servum Lact., aliquem arundine et colaphis Tert.