Franja

ob-terō -ere -trīvī -trītum (ob in terere)

1. (z)meti, (z)mleti, (s)treti, (z)mečkati, pohoditi, (s)teptati, razteptati, potepta(va)ti, (s)phati: Varr., Ph., Lucr., Lucan., Plin., Sen. rh., Suet. idr., auriga obteritur Ci., pedibus obtriti Cu., obtriti sunt plures quam necati L., obtritos intergnoscere Ci., pellem serpentis obtritam cum vino miscent Col.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), zatreti (zatirati), poraziti, razbi(ja)ti: Lucan., satis instructus ad obtergendum hostem Cu., alam prope universam obtriverat T.
b) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, izničiti (izničevati), podceniti (podcenjevati), (raz)žaliti, (o)sramotiti, spodkopa(va)ti: Lucr., Sen. tr., Philippi res (dejanja) obterere orsus Cu., Hannibalem extollit; populi Romani obterit maiestatem L., o. invidiā laudem virtutis N., obteritur laus imperatoria criminibus invidiae Ci.

3. (z)drgniti: dentes carbone Ap.

Opomba: Sinkop. cj. plpf.: obtrisset: L. — Nenavadni cj. pf. obterierit: Ap. (po nekaterih izdajah obtriverit.).

ob-umbrō -āre -āvī -ātum (ob in umbrāre)

1. senčiti, obsenčiti (obsenčevati), zasenčiti (zasenčevati): V., Cu., Iust. idr., coma plurima umeros, ut lucus, obumbrat O., o. sibi Plin. senco si delati; occ. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati): obumbrant aethera telis V., nubes solem obumbrant Plin.

2. metaf.
a) (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati): sensus Q., honestissimis sensibus res turpes Arn., numquam obscura (nepomembna, neimenitna) nomina, etiam si aliquando obumbrentur T.; preg.: sapientia vino obumbratur Plin. vino zamegli razum.
b) na lahno pokri(va)ti, prekri(va)ti, zakri(va)ti: non obumbrato vel obtecto calvitio Ap., obumbrata germina Pall.
c) prikri(va)ti, skri(va)ti, pritajiti (pritajevati), (o)lepotičiti, olepš(ev)ati, izgovarjati: Amm., erroris sub imagine crimen obumbres O., nec ullus error, qui facti crimen obumbret, erit O., simulationem lacrimis Petr.
d) braniti, ščititi: (sc. Turnum) magnum reginae nomen obumbrat V.

oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

1. respirare, riprendere fiato:
izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

2. pren. tirare un sospiro di sollievo

odlíčen (-čna -o) adj.

1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
odličen kuhar un cuoco eccellente
odlična hrana cibo squisito, prelibato

2. ottimo, abbondante:
odlična kupčija ottimo affare

3. magnifico; bellissimo

4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
odlična vina vini rinomati
mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

5. šol. lodevole (voto)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
šport. odlična tekma partitona
ekst. odlično vino nettare

odtêči to flow off, to flow away; to run off

vino je odteklo iz soda skozi razpoko the wine leaked out of the cask through a crack

odvézati to unbind, to untie; to undo; to unlace, to unstring, to unloose (ali to unloosen), to unfasten; to release; to absolve (od from)

čevelj se ti je odvezal your shoe has come undone
odvézati koga njegove prisege to release someone from his oath
vino mu je odvezalo jezik his tongue was loosened by drink

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. prelevare:
odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

2. togliere, prendere, levare:
odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

3. liberare, svincolare, sollevare:
odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

4. ritirare:
odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
jur. odvzeti last spossessare
knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
odvzeti mitsko avreolo smitizzare
odvzeti naglas disaccentare
šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
odvzeti strup svelenire
agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
jur. odvzeti zemljo spoderare

ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

ohladiti jed faire refroidir un plat
ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un

oignon [ɔnjɔ̃] masculin čebula; čebulica; familier stara, velika žepna ura; médecine trda koža na nožnem palcu

soupe féminin à l'oignon čebulna juha
oignon de tulipe tulipanova čebulica
en rang d'oignons v eni sami črti
vêtu comme un oignon debelo oblečen
pelure féminin d'oignon (figuré) svetlo rdeče vino
il a fait un travail aux petits oignons opravil je delo skrbno
s'occuper de ses oignons brigati se za svoje posle, (figuré) pometati pred svojim pragom

ojunáčiti to encourage; to embolden

vino ga je ojunačilo wine raised his spirits

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

okúsiti goûter à; goûter de, faire l'expérience de , familiarno tâter de; éprouver; sentir, ressentir, endurer

okusiti jed, vino goûter à un plat, à un vin
okusiti zapor goûter (ali faire l'expérience, tâter) de la prison
okusiti bolečino, slavo éprouver une douleur, la gloire
okusiti krivice, zatiranje sentir (ali supporter, endurer) les injustices, l'oppression
okusiti fronto, vojno ressentir (ali éprouver) le front, la guerre
komaj je okusila življenje elle a à peine ressenti (ali connu) la vie

olīvēta (olīvīta) -ae, f nabiranje (trgatev) oliv: olivetam (po nekaterih izdajah olivitam) antiqui dicebant, cum olea cogebatur; ut messem cum frumenta … Fest., olivetam dicebant ab oleis ut a vino vindemiam P. F.

òmjeriti -īm (ijek.), òmeriti -īm (ek.)
1. umeriti: omjeriti odijelo; dvaput omjeri, a jednom pristrizi
2. pomeriti: omjeriti puškom
3. premeriti: omjeriti koga od glave do pete
4. ekspr. primazati (komu klofuto): omjeriti kome šamar
5. popio nam je na sramotu vino, ni platio ni nam zahvalio, no na lakat ruci omjerio spil nam je vino, pa ni plačal, niti se zahvalil, naredil je le prostaško gesto in odšel

peleón, -ona prepirljiv

(vino) peleón kislo vino

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onustus 3 (onus)

1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

2. metaf.
a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.

opitulor -ārī -ātus sum (opi-tulus, iz ops in tulo = fero „pomoč prinašajoč“, pomočnik) v pomoč biti, izkaz(ov)ati pomoč, da(ja)ti, nuditi, ponuditi (ponujati) pomoč, (pri)pomoči, pomagati: amico Pl., mulier hospiti oppresso opitulata est Ci., permultum o. ad dicendum Ci., frequentatio, quae plurimum coniecturalibus causis opitulatur Corn., o. inopiae plebis S. pomoči (pomagati), vino aegris Ap.; poseb. kot zdravilo pomagati proti čemu, biti zdravilo za kaj: o. contra vanas species Plin.; non o. s quin: ne id quidem tam breve spatium potest opitulari, quin et mihi adverseris et rem publicam profliges? N. fr. ali quominus: nec illi morum probitas, quominus hāc contumeliā aspergeretur, opitulata est Val. Max.

opójen enivrant, grisant, capiteux, spiritueux

opojen duh vrtnic parfum enivrant des roses
opojno vino vin capiteux
opojen vonj odeur grisante, parfum grisant
opojne pijače spiritueux moški spol množine, boissons ženski spol množine alcooliques