Franja

brie [bri] masculin vrsta sira; (familier)

quart masculin de brie velik nos

bring down prehodni glagol
znižati, ponižati; oslabiti; zmanjšati; zrušiti; ukrotiti; (divjad) ustreliti; napisati

bring down upon s.o. oškodovati koga, prizadeti ga
bring down the house doživeti velik uspeh
bring down prices znižati cene
bring down fire začeti streljati
to bring down upon s.o. prizadeti koga
bring down upon o.s. nakopati si

bucikin (-a, -o) svoj. prid. bucika, Stecknadel- (glava der Stecknadelkopf)
velik za bucikino glavo stecknadelkopfgroß

būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

capāx -ācis (capere)

1. obsežen, obširen, prostoren: mundus Lucr., urbs, ripae O., conchae, urna H., capaciores scyphi H., quod nulla moles tam capax foret T. ne bi imela prostora za toliko ljudi; z objektnim gen.: circus capax populi O., rubrum mare animalium capax Mel., insula magnae sedis haud capax Cu. ki nima prostora za veliko naselbino, cibi vinique capacissimus L. velik jedec in pivec vina; z dat.: villa capax usibus Plin. iun.; z ad: calix capax ad tres sextarios Plin. držeč.

2. pren.
a) fizično ali duševno zmožen česa, za kaj, sposoben, pripraven, dovzeten za kaj: aures avidae et capaces Ci., capax est animus noster Sen. ph.; animus capax ad praecepta O., ad discendum c. Lact.; z gen.: capax mentis altae animal O. deležna, c. gloriae Cu. dovzeten za slavo, c. imperii T. sposoben za vladanje, nihil tam fortuitorum capax quam mare T. nikjer se ne dogaja toliko naključnih stvari kakor na morju; z abl.: mente capax Aug.
b) zmožen kaj dedovati, sposoben za dedovanje: qui capax est Paul. (Dig.); z gen.: specie dotis, cuius capax fuisset Pap. (Dig.), scriptus heres, cuiuscumque portionis capax Cod. I. — Adv. capāciter dovzetno, dojemljivo: Aug.

carillonné, e [-jɔne] adjectif; (religion)

fête féminin carillonnée velik, svečan praznik

carry² [kǽri]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti

2. neprehodni glagol
segati; aportirati, nesti
sleng nadaljevati

to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
to carry the day zmagati
to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
to carry into effect izvršiti
to carry o.s. vesti, obnašati se
to carry one's point uveljaviti svoj nazor
to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
to carry too many guns biti premočen nasprotnik
to carry weight biti vpliven, narediti vtis
to carry in stock imeti na zalogi
to carry a town z naskokom zavzeti mesto
to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
carried unanimously soglasno sprejeto

cazuela ženski spol ponev; glinast lonček; praženo meso; najvišja galerija v gledališču

parece que ha comido en cazuela on je velik blebetač

celebritās -ātis, f (celeber) mnogokratno ali mnogoštevilno obiskovanje kakega kraja, obljudenost, živahnost: celebritas loci suspicionem desidiae tollit Ci. ep., si hoc in Baiarum illa celebritate faciat Ci. v živahnem kopališču, quae species Italiae, quae celebritas oppidorum Ci. kako gosto obljudena mesta, c. loci, mercatūs T.; occ. shajanje (poseb. pri kaki slavnosti), pritisk, naval, mnogoštevilen shod, prihod, slovesno obhajanje, slovesnost: virorum ac mulierum Ci., Floram celebritate ludorum placare Ci. z mnogoštevilno obiskanimi igrami, ludis celebritatem addere L. igre sijajneje prirediti, c. audientium Q., notabilis celebritate et frequentia occurrentium introitus T., c. apparatūs Cu. sijajnost, veličastnost, supremi diei Ci. pogrebni sijaj, eiusdem diei L., matrimonii Sen. rh., nuptiarum Macr.; met.
a) velika ljudska množica: theatrum celebritate refertissimum Ci. ep.
b) javnost: in celebritate versari N., in maxima celebritate atque in (pred) oculis civium vivere Ci., non modo solitudinem non quaerit, sed frequentissima celebritate laetatur turpissimis rebus Ci. pred očmi vseh.

2. pogosto dogajanje, pogostnost, veliko število: multitudo et c. iudiciorum Ci. ep., c. periculorum T.

3. pren.: pogosto imenovanje, slavljenje, proslavljanje, slava: si quis habet causam celebritatis ac niminis Ci., c. famae Ci. velik glas, Rhodus antiquissimae celebritatis Gell.

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

cenchros -ī, m (gr. κέγχρος) kenher, arab. diamant, velik kakor proseno zrno: Plin.

centella ženski spol iskra; blisk, strela; duh, srce

ser (vivo como) una centella biti zelo živ(ahen)
de pequeña centella gran hoguera majhna iskra, velik požar

céréalier, ère [-lje, ɛr] adjectif žitni

production féminin céréalière produkcija žita; masculin velik pridelovalec žita

césten

cestni delavec peón m caminero
cestna križarka (velik avto) automóvil m grande y lujoso, fam hum haiga f
cestno križišče cruce m de carreteras, de calles
cestna mreža (omrežje) red f de carreteras
cestni pometač barrendero m
cestni promet tráfico m rodado, circulación f por carretera
cestni razcep bifurcación f
cestna razsvetjava alumbrado m público
cestni ropar salteador m de caminos, bandolero m
cestni transport transporte m por carretera
cestna zagata, zastoj congestión f del tráfico; embotellamento m
cestna zapora cierre m de la circulación
cestni valjar apisonadora f

château [šɑto] masculin (utrjen) grad; graščina; dvorec, gosposka hiša; (17. stol.) dvor

château de cartes hiša iz kart, figuré kar se lahko zruši
château d'eau velik vodni rezervoar
château fort utrjen grad
château ruiné razvaline gradu
faire, bâtir des châteaux en Espagne zidati gradove v oblake
mener une vie de château živeti v izobilju in brezdelju, živeti ko grof

chevalier [šəvalje] masculin vitez; prodnik (ptica)

chevalier errant klativitez
chevalier d'industrie (figuré) pustolovec slepar, hohštapler
chevalier de la Légion d'honneur vitez častne legije
chevalier servant (velik) kavalir
le chevalier de la Triste Figure vitez žalostne postave (Don Kihot)
armer, recevoir chevalier poviteziti, napraviti za viteza
se faire le chevalier de quelqu'un braniti koga

chier [šje] verbe intransitif, vulgairement srati, podelati se

faire chier quelqu'un jeziti koga, povzročati mu nevšečnosti
(populaire) c'est chié to je posrečeno, imenitno
(populaire) ça va chier to bo dvignilo velik hrup, napravilo nered

chiffe [šif] féminin cunja

être mou comme une chiffe, être une chiffe molle biti neenergičen, velik slabič, mevža

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).