Franja

turak|o moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Turako, -turako (čeladasti Federhelmturako, ozkočopasti Spitzschopfturako, svileni Seidenhollenturako, veliki Riesenturako, vijoličasti Glanzhaubenturako)

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turco turški

turco m Turek
a la turca po turško
el gran turco veliki sultan

U, u [ju:] množina U's, u's, Us, us [ju:z]

1. samostalnik
črka U, u

capital (ali large) U veliki U
little (ali small) u mali u; predmet, ki ima obliko velikega U; ameriško, sleng (= university) univerza

2. pridevnik

U enaindvajseti
U, U- ki ima obliko velikega U
U britanska angleščina značilen za višje sloje, fin, imeniten, "nobel"
U usage in language fino izražanje
non-U nefin, neimeniten
U magnet magnet v obliki podkve (črke U)
U turn obrat za 180°
U turns not allowed obrati za 180° prepovedani (prometno opozorilo v mestih)

u, U f, m (črka) u:
U maiuscola, u minuscola veliki U, mali u
u come Udine ptt u kot Unec (pri črkovanju)
a U U, na U:
curva a U U zavoj
forma a U agr. U oblika
manovra a U avto U obrat
tubo a U U cev
valle a U geogr. ledeniška dolina

u | U m inv.

1. (lettera) u:
mali u, veliki U u minuscola, U maiuscola
cev v obliki črke U tubo a U

2. (vocale) u
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil U, U profil profilato a U

ȕbīt -a -o: ubit siromah ekspr. velik revež; -a sirotinja veliki reveži

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

udeléžba participation (v, pri in); (poslušalstvo) attendance

majhna, slaba udeléžba (pri zborovanjih itd.) poor turnout
ob veliki udeléžbi ljustva amid a large concourse of people

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

upper¹ [ʌ́pə] pridevnik
gornji, višji
figurativno višji, vzvišenejši

upper arm nadlaket
upper brain veliki možgani
upper circle gledališče drugi balkon, druga vrsta
upper classes gornji sloji (družbe)
upper coat površnik
upper crust skorja (kruha itd.), ameriško, sleng premožni sloji družbe
the Upper House Gornji (lordski) dom
upper leather gornje usnje (za čevlje)
upper dog sleng zmagovalec
upper hand premoč, nadvlada
upper lip gornja ustnica
the upper Rhine gornji Ren
upper storey gornje nadstropje; figurativno glava, pamet, možgani
the upper ten (thousand) plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družba
upper works navtika deli ladje nad vodno površino
to get the upper hand dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvo
he has something wrong in his upper storey v njegovi glavi ni vse v redu

urh¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Unke (gorski Gelbbauch-Unke, nižinski Rotbauch-Unke, balkanski Balkanische Gelbbauch-Unke, dalmatinski Dalmatinische Gelbbauch-Unke, italijanski Italienische Gelbbauch-Unke, veliki Riesenunke, vzhodnjaški Chinesische Rotbauch-Unke)
oglašanje urhov der Unkenruf

Ursa [ə́:sə] samostalnik
astronomija (Veliki ali Mali) Medved

Ursa Major (Minor) Veliki (Mali) Medved

V, v [vi:]

1. samostalnik
množina V's, v's; Vs, vs
(črka) V, v; znak za rimsko številko 5
ameriško, pogovorno petdolarski bankovec; predmet v obliki črke V
(= the V sign) znak zmage (dva prsta, dvignjena kvišku v obliki črke V)

capital (ali large) V veliki V
little (ali small) v mali v

2. pridevnik
ki ima obliko črke V; klinast

V-belt tehnično klinast jermen
V-day Dan zmage
V-groove klinast utor
V-pulley škripec za vrv
V-shaped ki ima obliko črke V
V-sign znak zmage

v, V f, m (črka) v:
V maiuscola, v minuscolo veliki V, mali v
v come Venezia ptt v kot Velenje (pri črkovanju)
antenna a V V antena
scollatura a V V izrez
valle a V geogr. rečna dolina

v | V m inv. lingv. (lettera) v; (consonante) v:
mali v, veliki V v minuscola, V maiuscola
lingv. dvoustnični v v bilabiale
obl. V izrez scollatura a V

vague¹ [vag] féminin val

de grosses vagues veliki valovi
vague d'enthousiasme, de protestations val navdušenja, protestov
vague de froid, de chaleur, de hausse des prix, de bombardiers val mraza, vročine, dviga cen, bombnikov
la nouvelle vague nova generacija
le cinéma, le roman nouveile vague novi val v kinematografiji, romanopisju
(familier) il y a des vagues so težave

vampir² moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Vampyr
kratkonosi vampir der Kurznasen-Vampyr
veliki vampir die Spießblattnase

vampír zoologija vampire bat, vampire; mitologija vampire

veliki vampír zoologija spectre bat

varan moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Waran (bengalski Bengalwaran, Dumerilov Dumérilscher Waran, drevesni Gillenwaran, Gouldov Gould's Waran, hrapavec [Rauhnackenwaran] Raunackenwaran, komodski Komodo-Waran, kratkorepi Kurzschwanzwaran, nilski Nilwaran, pasasti Bindenwaran, pisani Buntwaran, puščavski Wüstenwaran, stepski Steppenwaran, tihomorski Pazifikwaran, timorski Timor-Waran, veliki Großwaran)
gluhi varan živalstvo, zoologija der Taubwaran