Franja

in-tūtus 3

1. nezavarovan, nezaščiten, brez zavetja, neutrjen: intuta Gallorum castra L., urbs L., quosque cunctando rem publicam intutam patiemini? S. fr., quod uberrimum spolianti et defendentibus intutum petebant T. napasti tam, kjer branilci niso imeli zaslombe; subst. intūta moenium firmare T. slabo zavarovana mesta.

2. negotov, nezanesljiv, nevaren, žaltav: intuta amicitia T., latebrae T., intuta, quae indecora T., Druentia gurgitibus vagis intuta Amm.; z inf.: Plin., intutum est hoc facere T.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ira f jeza:
infiammarsi, ardere d'ira razjeziti se
accecato dall'ira ki ga je zaslepila jeza
avere in ira zasovražiti, mrziti
dire un'ira di Dio di qcn. o kom karseda slabo govoriti
fare un'ira di Dio povzročiti veliko zmedo, velik kraval

iti² (gre, gresta, gredo)

1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

5. kapaciteta:
v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

6.
tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

7.
omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

10. sonce, mesec, zvezde:
iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

11.
denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

izglédati (-am)

A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
izgledati bolan apparire, sembrare malato
izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera

B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello

izíti to come out; (knjiga) to be published (ali issued ali brought out); to appear

pravkar izšlo just out, just come out, just published, fresh from the presses
kje je izšla knjiga? where was the book published?, where did the book come out?
izíti kot zmagovalec to emerge as victor, to come off victorious
knjiga je pravkar izšla the book is just out
izíti se to turn out
dobro (slabo) se izíti to turn out well (badly)
zadeva se bo v redu izšla it will come out all right in the end
izíti se drugače to prove otherwise

izíti (knjiga) paraître; être issu de, sortir de, provenir ; (starinsko) sortir

pravkar izšlo vient de paraître
v kratkem izide sur le point de paraître
dobro (slabo) se iziti se terminer bien (mal)
(račun) iziti se tomber juste, être divisible

izíti (knjiga) publicarse

pravkar izšlo acaba de publicarse
dobro (slabo) se iziti salir (ali resultar) bien (mal)
po želji se iziti responder a lo esperado, salir como se deseaba

izpásti (zobje) to come out

izpásti iz spomina komu to escape one's memory
slabo izpásti to turn out badly
dobro izpásti to succeed

izpásti (lasje, zobje) tomber, perdre; ne pas avoir lieu, ne pas s'effectuer; ne pas fonctionner, tomber en panne, s'arrêter; échapper, sortir de (la mémoire); être éliminé

(dobro, slabo) izpasti s'avérer bon (mauvais)

izpásti (lasje, zobje) caerse ; (biti izpuščen) ser omitido ; (biti izločen, šp itd.) ser eliminado

dobro, slabo izpasti (uspeti) salir (ali resultar) bien, mal

izpričeválo certificate; testimony; testimonial; (potrdilo) attestation

ubožno izpričeválo certificate of poverty
zdravstveno izpričeválo certificate of health
zdravniško izpričeválo medical certificate
šolsko izpričeválo school report, ZDA (o opravljenem izpitu) report card; (pri prošnjah) letter of recommendation, (letter of) reference
zrelostno izpričeválo leaving certificate
slabo (šolsko) izpričeválo poor (ali bad) report, bad marks pl

iztêči, iztékati derramarse, verterse

izteči se (= preteči, o času) pasar, transcurrir; (rok, pogodba) expirar, caducar, vencer; (menica) vencer
dobro (slabo) se izteči salir bien (mal), tener éxito (mal resultado); (o uri, ki se je ustavila) pararse (por falta de cuerda)

jáhati montar a caballo; cabalgar; ir a caballo ; (kot šport) practicar la equitación

jahati v galopu (v drncu) ir al galope (al trote)
dobro (slabo) jahati montar bien (mal)

jámčiti (-im) perf., imperf.

1. garantire

2. dar garanzia, essere garanzia, assicurare:
pravna država jamči za zaupanje njenih državljanov lo stato di diritto è garanzia della fiducia dei suoi cittadini

3. pren. garantire, assicurare:
slabo se bo izteklo, to ti jamčim la cosa finirà male, te lo garantisco

jézditi chevaucher, monter à cheval, aller à cheval, faire du cheval

jezditi v diru (v koraku) aller au galop (au pas)
dobro (slabo) jezditi être bon (mauvais) cavalier
jezditi komu na hrbtu être à califourchon sur le dos de quelqu'un

jézditi montar a caballo; cabalgat; ir a caballo

dobro (slabo) jezditi montar bien (mal), ser buen (mal) jinete
jezditi v koraku (v drncu, v galopu) ir (montar) al paso (al trote, al galope)
jezditi komu na hrbtu ir a horcajadas sobre alg