Franja

zvléči tirar; arrastrar

skupaj zvleči reunir

živ|eti [é] (-im)

1. leben, (biti živ) am Leben sein
pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
živeti naprej fortleben, weiterleben
živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

2.
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
znati živeti ein Lebenskünstler sein
živeti iz dneva v dan drauflosleben
živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
živeti kot grof leben wie die Made im Speck
živeti kot kralj wie ein König leben
živeti ločeno getrennt leben
živeti na koruzi in Onkelehe leben
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
živeti tjavdan in den Tag hinein leben

3. tudi živalstvo, zoologija
živeti klateško vagabundieren
živeti nomadsko nomadisieren
živeti parazitsko parasitieren
živeti v leben in, ein -bewohner sein
(v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
ki živi na/v … -bewohnend
(vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
ki živi v skupinah/tropih gesellig
živeti od (hraniti se z) leben von

4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

5.
živeti življenje ein Leben führen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
živeti v prepirih in Unfrieden leben
živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
živeti v zakonu eine Ehe führen

6.
živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
|
figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
|
živel! Hoch!

živéti vivre, être en vie, être vivant, exister, subsister ; (stanovati) vivre, habiter, demeurer, séjourner

bedno živeti vivre pauvrement (ali misérablement, mesquinement, dans la misère), subsister péniblement, vivoter, familiarno végéter
s časom živeti marcher avec son temps, familiarno être à la page
živeti od danes do jutri vivre au jour le jour
živeti naprej continuer à vivre, survivre
živeti skupaj, v divjem zakonu habiter ensemble, vivre en concubinage; (ali popularno en collage)
živeti v srečnem zakonu faire bon ménage
razkošno živeti vivre luxueusement, mener (un) grand train, mener la vie à grandes guides, vivre sur un grand pied
razvratno živeti mener joyeuse vie; vivre dans la débauche (ali la dissipation), avoir des mœurs légères
udobno, dobro živeti avoir de quoi vivre (bien)
zgledno živeti mener une vie exemplaire
živeti sam zase, v osamljenosti vivre retiré, mener une vie ženski spol

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

živéti -ím nedov.
1. a trăi, a vieţui
□ živeti skupaj a convieţui
2. a locui

ἀ-θρόος 3 in 2 ἁ-θρόος [Et.: iz σα-θρόος, ἀ copul. in θρόος = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; κῶμαι druga poleg druge; τὸ ἀθρόον glavna moč; ἀθρόον γίγνεσθαι zbirati se; ἁθρόα πάντα vse hkrati; ἀθρόοι vsi skupaj.

ἁλής 2 ion. (εἴλω) stisnjen, zbran, nakopičen; vsi skupaj.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἄμπυξ, ῠκος, ὁ ep. poet. 1. šapelj, načelek (diadem, s katerim drže ženske skupaj lase na čelu). 2. kolo.

ἀ-ολλής 2 (εἰλέω) ep. poet. stisnjen (v trumah), zbran, vsi skupaj, skupen (brodovje).

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

ἀπό-σκηνος 2 (σκηνή) kdor ne stanuje skupaj z drugimi, osamljen, sam (stanujoč).

ἄρδην adv. (αἴρω) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; πάντες ἄρδην vsi skupaj.

γεννητής, οῦ, ὁ (γεννάω) roditelj, oče, pl. starši; v Atenah so se zvali οἱ γεννηταί meščani, ki so tvorili skupaj en γένος.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

εἴλλω, ep. εἴλω, εἰλέω [Et. εἰλέω iz ϝελ-νεω, εἴλλω iz ἐ-ϝελ-jω, kor. wel, stiskati (kar se stiska, se dviga in narašča, odtod) sor. slov. velik, vele-, vol. – Obl. aor. ἔλσα, inf. ἔλσαι in ἐέλσαι pas. pf. ἔλμαι, aor. ἐάλην 3 pl. ἄλεν, inf. ἀλῆναι in ἀλήμεναι, pt. ἀλείς; ion. pt. pr. εἰλεῦντα, med. impf. εἰλεῦντο]. 1. act. a) stiskam, pritiskam, tlačim skupaj, potiskam kam, podim (pred seboj); b) potiskam nazaj, zadržujem, oviram, ustavljam νῆα; c) objokujem, zajemam, zapiram ἐν σπῆι. 2. pass. a) stiskam se, sem v stiski, sem zajet, zbiram se, stekam se; b) sključim se, počepam ὑπ' ἀσπίδος; οἴμησεν ἀλείς skrčen, pripravljen za naskok; zvijam se (o kači, ki se pripravlja za naskok); c) klatim se, pohajkujem, τῶν ἐν ποσί εἰλευμένων τοῖσι ἀνθρώποισι v bližini ljudi.

εἴρω² [Et. lat. sero, series; gršk. ἕρμα, ὅρμος, ὄαρ iz ὀ (= skupaj) + sr̥. – Obl. ep. samo pt. pf. pass. ἐερμένος, poet. εἰρμένος in plpf. 3. ἔερτο] spajam, spletam, zadrgujem, nabiram, nanizam; pt. pf. spleten, nanizan.

ἐπι-συντρέχω stekam se, vrem skupaj NT.

ἐπι-χέω [gl. χέω; ep. aor. ἐπέχευα, -άμην; pass. aor. ἐπεχύθην in med. ἐπέχυντο] 1. act. prilivam τινί τι, izlivam črez kaj, polivam z vodo, sipljem na kaj, ὕπνον τινί pošiljam na koga, ἀνέμων ἀϋτμένα vzbujam piš vetrov, δούρατα mečem kopja. 2. med. nasipljem sebi ali nase ὕλην; βέλεα mečem strele na koga, streljam na koga. 3. pass. privrem, vrem skupaj, prihrumim, razlivam se, τινί črez kaj.