Franja

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

schlängeln: sich schlängeln Tierkunde kačasto se premikati; figurativ viti se, vijugati se; sich aus/durch etwas schlängeln izmuzniti se iz (česa)/skozi (kaj)

schleusen: schleusen durch figurativ spraviti skozi

Schlüsselloch, das, ključavnica, odprtina za ključ; durch das Schlüsselloch skozi ključavnico

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

scrunch [skrʌnč]

1. samostalnik
škripanje; drobljenje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
glasno žvekati, žvečiti; drobiti, poteptati; prebijati se (through skozi, up proti)
drobiti se; škripati

scuffle¹ [skʌfl]

1. samostalnik
prerivanje, ruvanje, pretep, ravs; podrsavanje, razgrebanje

the scuffle of feet podrsavanje z nogami

2. neprehodni glagol
tepsti se, suvati se, prerivati se, ravsati se; drveti (through skozi)
podrsavati (z nogami), grebsti
prehodni glagol
razgrebsti
figurativno hitro obleči (suknjo)

secō -are, secuī, sectum, toda secātūrus (indoev. kor. *se(i)k-, *sēq-, *səq- rezati, (raz)klati, kalati; prim. umbr. pru-sekatu = lat. pro-secato, lat. saxum [= „razklano“], s(a)cēna, secula, secūris, segmen, segmentum, sexus, sīcu, secīvum, sl. seči, sekati, sekira, sek, lit. iszekti (iz)dolbsti, stvnem. sëga ali saga = Säge, stvnem. segansa = Sense, stvnem. sahs nož, rezilo, sihhila = nem. Sichel)

1. seči = sekati, odsékati (odsekávati), (od)rezati, odrézati (odrezováti, odrezávati), razrézati (razrezováti, razrezávati): IUST. idr., seca digitum vel aurem PL., omne animal secari ac dividi potest CI., pabulum secari non posse CI. pokositi, florentīsque secant herbas V., sectae herbae H., secare crinem dextrā V., capillos O., viscera in frusta V., ferro pendentia colla V. odsekati, fauces novaculā SUET. prerezati, cotem novaculā FL., prave sectus unguis H. obrezan, secta abies V. obsekana jelka, jelove plošče, sectus elephantus (= gr. πριστὸς ἐλέφας) HOM.) (iz)rezljana slonova kost; abs.: manus secanti similis Q. žagajoči, nec ideo ferrum secandi vim perdidit SEN. PH.

2. occ.
a) v plošče (platnice) razrézati (razrezováti, razrezávati), razžágati (razžagováti), razsékati (razsekováti, razsekávati): marmora H., domus sectis nitebat marmoribus LUCAN. od marmornih plošč, robore secto ingentem struxere pyram V. iz razklane hrastovine, lapidem serrā ... secant PLIN., secatur in lamnas praetenues et ilex PLIN.
b) razkósati (razkosávati): gallinam, lepores IUV., altilia decenter SEN. PH., sectae quadra placentae MART.
c) kot medic. t. t. rezati, kak ud odrézati (odrezováti, odrezávati), (od)žagati, operirati, amputirati: L. EPIT. idr., vomicam immaturam PL., varices secabantur Mario CI., Marius cum secaretur CI., ense secent lato volnus V. izrezati (izrezavati, izrezovati), corpora, membra PLIN., medici etiam integra secantes Q., saevitia secandi urendique PLIN.; od tod subst. pt. pf. secta -ōrum, n operirani telesni deli: PLIN.
d) skopiti (skopljati), kastrirati: sectus Gallus, puer sectus arte mangonis MART.

2. pesn. = raziti, uraziti, rániti, raníti (ranjeváti), (po)habiti, pohabiti (pohabljati), (o)krniti (okrnjevati), poškodovati: SEN. PH., LACT. idr., ambo (sc. postes) ab infumo tarmes secat PL. razjeda, secuerunt corpore vepres V., tibi ne teneras glacies secet aspera plantas V., intorto verbere tera seca TIB., sectus flagello H. ali loris MART. razmesarjen, acuto ne secer ungui H., sectae ungui genuae H. razpraskana, sectis comis MART. z raztrganimi lasmi (po nekaterih izdajah saevis comis); pren. (o bolezni) mučiti, pestíti: si quem podagra secat CAT., podagrā cheragrāque secatur Gaius MART.

3. metaf.
a) sekati, presékati (presekávati, presekováti), (raz)deliti, ločiti (ločevati): quos (sc. populos) secans ... interluit Allia L., sectus orbis H. polovica zemeljskega kroga, caelum ... secant zonae O., undas secat Isthmos LUCAN., amnis urbem secans PLIN., medios Aethiopas secat (sc. Nilus) PLIN., medios agros secare PLIN. IUN.
b) premikajoč se kaj sekati ali rezati = skozi kaj ali po čem, čez kaj (po)hiteti, leteti, teči, prodreti (prodirati), pluti, jadrati, plavati, kaj prehite(va)ti, preletéti (prelétati, preletávati), preteči (pretekati), prepluti, prejadrati, preplavati ipd.: MEL. idr., ales geminis secat aëra pennis CI. (Arat.), illa levem fugiens secat aethera pennis V., volabat ... ventosque secabat ... Cyllenia proles V., sonitum dat stridula cornus et auras certa secat V., vox secans aëra Q., fugā secare aequora V., vada nota secare O., nave fluctus O., aequor puppe O., puppe freta O., Doto et Galatea secant spumantem pectore pontum V., innabant pariter fluctusque secabant V., volucri curru medium secat agmen V. dirja skozi ..., iumenta secabant infimam nivem L.; s prolept. obj. viam secare ubráti (ubírati) pot, napotiti (napotovati) se, odriniti (odrivati), (pre)koračiti, krčiti si pot: ille viam secat ad navīs V. ubere pot nazaj k ladjam, via secta V. odrinjena, quacumque viam secat, agmina cedant V., diversae viae secari coeperunt Q. poti so se ubirale (so ubirali) v razne smeri; pesn.: (sc. Iris) secuit sub nubibus arcum V. je med poletom (na poti) skozi zrak naredila lok, je v loku preletela zrak.
c) pren. α) (z besedami) sekati po kom ali čem, prerešetá(va)ti koga, kaj: secuit Lucilius urbem PERS. β) (raz)deliti: causas in plura genera CI., scrupulosa in partes secta divisionis diligentia Q., secta bipartito mens O. razdvojen. γ) (po reklu viam secare) spem secare „hoditi za upom“ = oklepati (držati) se upanja, upati: quam quisque secat spem V. δ) (= dirimere) razsoditi (razsojati), poravna(va)ti, konč(ev)ati: magnas plerumque secat res H., quo multae magnaeque secantur iudice lites H.

second² [sékənd]

1. pridevnik
drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
every second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second thoughts po ponovnem premisleku
a second time še enkrat, ponovno
second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
second cabin kabina 2. razreda
second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
second lieutenant podporočnik
second mate navtika drugi častnik (na ladji)
a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
a second self drugi jaz
second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
second volin druga violina
second wind sleng, figurativno vrnitev moči
to be second to none za nikomer ne zaostajati
to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
to come off second best biti premagan, kratko potegniti
to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

2. prislov
na drugem mestu

to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi

sehen (sah, gesehen)

1. videti; (schauen) gledati, pogledati; doppelt sehen videti dvojno; mit eigenen Augen sehen videti na lastne oči; sehen lassen pokazati; sich sehen lassen pokazati se; sich sehen lassen können figurativ imeti kaj pokazati, es kann sich sehen lassen (tega) ni treba skrivati; gern sehen rad videti; nicht gern sehen ne videti rad, ne marati; nicht mehr sehen können ne moči več videti (ich kann das nicht mehr sehen videti več ne morem tega) ; aus etwas sehen (ersehen) videti, razvideti; sich satt sehen an nagledati se; (meinen) meniti/soditi (da); sehen auf gledati na, pogledati na; sehen durch gledati skozi, pogledati skozi; siehst du! no, vidiš!

2. sehen nach (suchen) iskati (kaj), einem Kind: paziti na, gledati na; Zimmer nach dem Garten usw.: gledati na vrt, biti obrnjen na vrt

3. sehen auf gledati na, paziti na

4. etwas erfüllt sehen videti, da je (nekaj) izpolnjeno; sich betrogen sehen videti, da si (prevaran/ogoljufan); sich genötigt sehen biti prisiljen; sich (nicht) in der Lage sehen (ne) biti sposoben, (ne) imeti možnost(i); auf die dauer gesehen za trajno, na dolg rok

semafór semaphore; (cestni) stop-go sign, trafficlight (s pl)

voziti skozi rdečo luč semafórja to go through a red light, ZDA to run a red light, to run a stop sign (ali a stop light), to shoot the traffic lights
dajati znake s semafórjem to semaphore

semafór (-ja) m

1. semaforo:
ustaviti pred semaforjem fermarsi davanti al semaforo
cestni, železniški semafor semaforo stradale, ferroviario
zapeljati skozi rdeč semafor passare col segnale rosso

2. šport. semaforo; segnapunti

semafór

železniški semafor semáforo m de ferrocarril
cestni prometni semafor luz f del tráfico, semáforo m (de tráfico)
utripajoči semafor semáforo intermitente
voziti skozi križišče ob rdečem semaforju pasarse un semáforo en rojo

semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)

1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.

2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET.

sévati (-am) imperf.

1. fiz. irradiare, irraggiare; emettere radiazioni

2. (svetiti, sijati) splendere, risplendere; ekst. trasparire:
skozi okna so sevale luči dalle finestre risplendevano le luci
strah mu je seval iz oči la paura gli traspariva dagli occhi

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

shoulder² [šóuldə] prehodni glagol
dati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet)
figurativno prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni
neprehodni glagol
udariti z rameni (against ob)
preriniti se (z rameni) (through skozi)

shoulder arms! vojska puško na rame!
to shoulder the responsibilily naložiti si, prevzeti odgovornost
to shoulder one's way through the crowd (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico

shove² [šʌv] prehodni glagol
(po)riniti, porivati, vtakniti (into v)
odriniti (off)
potisniti proč
pogovorno postaviti, položiti (on na)
neprehodni glagol
prerivati se, riniti se
navtika odriniti (from the bank od brega)
počasi napredovati (along, past vzdolž, mimo)
prebijati se (through skozi)

sijèvati sȉjevām (ijek.), sévati sȇvām (ek.)
1. bliskati (se): sijevaju munje; oko mu sijeva gnjevom; negdje daleko sijeva
2. iskriti se: jaše da sve vatra sijeva od kopita
3. trgati: sijeva mi u zubima, u nogama
4. sijevaju mu koljena kroz hlače bliskajo se mu kolena skozi strgane hlače
5. sijevaj! poberi se!

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.