Franja

tighten [táitən] prehodni glagol
nategniti, napeti, pritegniti; zožiti, utesniti, stisniti; zadrgniti; zatesniti
neprehodni glagol
nategniti se, napeti se, zožiti se, stisniti se

to tighten one's belt (another hole) zadrgniti si pas, figurativno omejiti se, gladovati
to tighten a screw pritegniti vijak
to make s.o. tighten his belt figurativno pustiti koga stradati, gladovati

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tôk tôka m, mest. u tóku, mn. tókovi tok, tek: tok rijeke; tokovi mnogih naših rijeka upravljeni su prema Beogradu; pustiti stvar da ide svojim -om pustiti stvar, naj gre svojo pot; u -u dana v teku dneva: pregovori su u -u pogajanja tečejo; bačva, bure na -u sod na pipi; bijeli tok med. beli tok

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

tondre* [tɔ̃drə] verbe transitif (na kratko) (o)striči; (po)kositi (trato); figuré oskubsti, obrati, odreti

se laisser tondre la laine sur le dos (figuré) vse prenesti, pretrpeti, pustiti se do skrajnosti izkoriščati
tondre le contribuable odirati davkoplačevalca
il tondrait un œuf on je velik skopuh, stiskač
je me suis fait tondre dal sem se (na kratko, prekratko) ostriči

tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

trabocchetto

A) m

1. pogrezna naprava, padalica

2. pren. prevara, past:
cadere nel trabocchetto pustiti se prevarati
tendere un trabocchetto nastaviti past

B) agg. invar. zahrbten; prevarljiv:
domanda trabocchetto zahrbtno vprašanje

tranquille [trɑ̃kil] adjectif miren

coin masculin tranquille miren kotiček
être tranquille de quelque chose ne si delati problemov glede česa
il ne reviendra pas, je suis tranquille ne bo se vrnil, o tem sem prepričan, tega sem gotov
avoir la conscience tranquille imeti mirno vest
mener une vie tranquille živeti mirno življenje
laisser quelqu'un tranquille pustiti koga pri miru, dati mu mir, ne mu nagajati
laisser quelque chose tranquille pustiti kaj pri miru, ne se dotakniti česa

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trinca f navt. učvrstitev z vrvmi:
nuovo di trinca pravkar zvezan; pren. čisto nov, povsem nov
lasciare qcn. di trinca koga pustiti na mestu, takoj

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

ugnáti acorralar ; fig hacer entrar en razón a alg , fam meter en cintura a alg

ugnati koga v kozji rog (fig) fam meter en un zapato a alg; intimidar a alg
pustiti se ugnati (v kozji rog) (fig) acobardarse

ugréti se calentarse

pustiti motor, da se ugreje dejar calentarse el motor

ujéti capturar (tudi voj) ; hacer prisionero; cautivar

ujeti pri samem dejanju sorprender (ali coger) en flagrante delito (ali in flagranti)
ujeti se v past caer en el lazo (ali en la red, fam en el garlito)
na te limanice me ne boš ujel no me haces caer en ese garlito
pustiti se ujeti dejarse apresar
ujeti v mrežo coger en la red

ukaníti tromper, duper, berner, abuser, mystifier quelqu'un

ukaniti se pri čem, s čim se tromper sur, se méprendre sur, se faire des illusions sur quelque chose
pustiti se ukaniti se laisser prendre à quelque chose

ukaníti engañar, burlar a alg ; fam dar el timo a alg

pustiti se ukaniti dejarse engañar (od por)