Franja

Zadetki iskanja

  • apercibir pripraviti, opremiti; obvestiti, posvariti

    apercibirse biti pripravljen
    apercibirse contra ukreniti proti
    apercibirse de oskrbeti se z
  • appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

    appel aux armes vpoklic pod orožje
    appel à l'aide, au secours klic na pomoč
    appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
    appel de la conscience klic vesti
    appel de détresse klic v sili
    appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
    appel de langue tlesk z jezikom
    appel local krajevni telefonski klic
    appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
    appel nominal klicanje po imenih
    appel téléphonique telefonski klic, poziv
    appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
    sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
    cour féminin d'appel prizivno sodišče
    décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
    disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
    ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
    vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
    faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
    je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
    faire l'appel klicati po imenih
    faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
    faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
    se pourvoir en appel vložiti priziv
    répondre à l'appel odzvati se pozivu
  • appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

    s'appeler imenovati se
    appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
    appeler à la mémoire poklicati v spomin
    appeler en témoignage pozvati kot pričo
    cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
    faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
    appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
    appeler en justice pozvati pred sodišče
    appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
    en appeler à apelirati na, sklicevati se na
    j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
    en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
    (en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
    comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
    cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti
  • applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

    1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

    2. pren.
    a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
    b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
    c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

    3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

    4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. Od tod adj. pt. pf.

    1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

    2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.
  • approche [aprɔš] féminin bližanje, približ(ev)anje; pristop, prihod; občevanje (de z); parjenje (živali); typographie vmesni prostor; pluriel dohodne ceste, vpadnice (de la ville mesta); pluriel poskusi približanja

    difficile d'approche težko dostopen
    à l'approche de l'hiver, du danger ob bližanju zime, nevarnosti
    aux approches de la cinquantaine proti svojim petdesetim letom
    lunette féminin d'approche daljnogled
    travaux masculin pluriel d'approche sebični, spletkarski postopki za dosego cilja
  • appropinquō (adpropinquō) -āre -āvī -ātum

    1. krajevno: bližati se, približ(ev)ati se; abs.: cum... suspicio allata est ad Eumenem hostem appropinquare N., adpropinquante manu Plin. če približaš roko; z dat.: appr. ianuae L., finibus Bellovacorum, moenibus C., ubi (Rhenus) Oceano appropinquat C.; pass. impers.: cum eiusmodi locis esset appropinquatum C.; z ad: appr. ad summam aquam Ci., ad hostes C., ad insulam N., ad iuga montium L.; redko z in in acc. ali s samim acc.: iniquum in locum Auct. b. Hisp., fluminis ripas Auct. b. Hisp.

    2. časovno: bližati se: cum dies comitiorum appropinquaret L., hiems appropinquabat C., ver appropinquabat N., L., proxima nocte, cum lux appropinquaret Ci. proti svitu, unde apparet noctem appropinquare Q.

    3. pren. bližati se, čakati koga, nadejati se česa: quibus ego confido... fatum aliquod... certe iam appropinquare Ci., illi poena et nobis libertas appropinquat Ci., imperii occasum appropinquare dixerunt Ci., cum esset gravida Auria... et iam appropinquare partus putaretur Ci. da je že blizu čas poroda; occ. o osebah: biti na tem, da..., blizu biti: iam appropinquat, ut videat Ci., centuriones primis ordinibus appropinquabant C. centurionom se je bilo nadejati povišanja na prvo častno stopnjo.
  • appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

    appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
    s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
    s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
    appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
    appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
    appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
    appuyer sur un mot poudariti besedo
    appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
    appuyer sur la détente sprožiti (puško)
    appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
    (populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
    s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
    (populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
    je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
    je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj
  • arabarchēs (alabarchēs) -ae, m (gr. ἀραβάρχης, ἀλαβάρχης) arabarh, alabarh, visok oblastnik aleksandrijskih Judov, najbrž višji carinski uradnik za vzhodno Ponilje proti Arabiji: Iuv.; sarkastično o Pompeju, ki se je ponašal s tem, da je carino izdatno pomnožil: Ci. ep. Od tod arabarchia (alabarchia) -ae, f (gr. ἀραβαρχία, ἀλαβαρχία) arabarhovstvo, alabarhovstvo: Cod. I.
  • Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. Od tod subst.

    1. Arabia -ae, f
    a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
    b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

    2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

    3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

    1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

    2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

    3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.
  • Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

    1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

    2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

    3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

    4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

    5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

    6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

    7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

    8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.
  • Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
    a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
    b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
    c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
    č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.
  • ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

    chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
    chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
    fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
    miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
    nature féminin ardente strastna narava
    soif féminin ardente žgoča žeja
    il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
    mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
    être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
  • argue [á:gju:]

    1. prehodni glagol (for, against)
    dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

    2. neprehodni glagol
    pričkati se (from)
    sklepati (about)
    diskutirati, razpravljati

    to argue against s.th. nastopiti proti čemu
    it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
    to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
    to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
    to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
    to argue sagacity kazati bistroumnost
    to argue the point spodbijati zadevo
  • argument [argümɑ̃] masculin dokazni razlog, dokaz, argument; navedba vsebine, resumé

    argument-massue argument, dokaz z gorjačo
    c'est un argument sans réplique proti temu ni ugovora
    appuyer son affirmation d'arguments très clairs podpreti svojo trditev z zelo jasnimi argumenti
    tirer argument de sa mauvaise santé kot argument navajati svoje slabo zdravje
  • argumènt (-a) m

    1. (razlog, dokaz) argomento; ragione, prova; argomentazione; pren. edificio:
    navesti argumente allegare, recare, addurre argomenti
    prepričljiv argument argomento persuasivo
    argumenti za in proti argomenti pro e contro
    argumenti obrambe l'edificio della difesa

    2. mat. argomento
  • arm3 [a:m]

    1. prehodni glagol (with z; for za, against proti)
    oborožiti; opremiti; oskrbeti; armirati

    2. neprehodni glagol
    oborožiti se; oskrbeti se

    fizika to arm a magnet nabiti magnet
  • armáda ž (špan. armada, lat. armata) armada, vojska: nepobjediva armada ladjevje Filipa II. 1588 v vojni proti Angliji
  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • armer [arme] verbe transitif oborožiti; opremiti; technique ojačiti, armirati

    s'armer oborožiti se
    armer les recrues oborožiti rekrute
    armer un fusil napeti petelina pri puški
    armer un canon nabiti top
    armer le béton armirati beton
    armer un navire opremiti ladjo
    armer de fer okovati, ojačiti z železom
    armer quelqu'un chevalier (histoire) poviteziti koga
    armer quelqu'un contre un autre koga ščuvati k odporu proti komu drugemu
    s'armer de tout son courage ves svoj pogum zbrati
    s'armer de patience oborožiti se s potrpežljivostjo
  • arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

    agua arriba proti vodi
    de arriba zviška (navzdol)
    arriba de več kot, nad
    de arriba abajo od vrha do tal
    la parte de arriba gornji del
    el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
    eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
    volver lo de arriba abajo vse premetati
    ¡arriba! le daj(te)!
    ¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!