Franja

Zadetki iskanja

  • pleskati glagol
    (o stavbah in delih stavb) ▸ fest, kifest, mázol
    pleskati s čopičem ▸ ecsettel fest, pamaccsal fest
    pleskati strop ▸ mennyzetet fest
    pleskati prostor ▸ helyiséget kifest
    pleskati stanovanje ▸ lakást kifest
    pleskati hišo ▸ házat kifest
    pleskati cerkev ▸ templomot kifest
    pleskati vrata ▸ ajtót lemázol
    pleskati ograjo ▸ kerítést fest
    pleskati stene ▸ falakat fest
  • počit|ek moški spol (-ka …) die Ruhe, die Erholung (nedeljski Sonntagsruhe, nočni Nachtruhe, opoldanski Mittagsruhe, sobotni Sabbatruhe)
    večni počit die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
    (odmor) die Ruhezeit, die Rast, die Ruhepause
    človek, ki išče počitek der Erholungssuchende ( ein -r)
    možnost počitka die Erholungsmöglichkeit
    prostor za počitek der Ruheraum
    brez počitka rastlos, ohne Rast
    dom počitka das Feierabendheim, Altersheim
    kraj zadnjega počitka die letzte Ruhestätte
    minimalni (predpisani) čas počitka die Mindestruhezeit
    potreben počitka erholungsreif, erholungsbedürftig, ruhebedürtig, medicina schonungsbedürftig
    ura/leto počitka das Ruhejahr/ die Ruhestunde
    potreba po počitku das Ruhebedurfnis
    držati se sobotnega počitka die Sabbatruhe einhalten
  • počivaln|i (-a, -o) Ruhe- (prostor der Ruheraum)
  • podstrešn|i [é] (-a, -o) Boden-, Dachboden- (prostor der Bodenraum, soba die Dachkammer, Bodenkammer, stopnice die Bodentreppe, okno das Bodenfenster, stanovanje die Dachwohnung, Bodenwohnung)
  • pogovor1 [ô] moški spol (-a …)

    1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
    … pogovora Gesprächs-
    (drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
    v obliki pogovora in Gesprächsform
    v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
    podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
    pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
    pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
    snov za pogovor der Gesprächsstoff
    začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
    napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

    2. (konverzacija) die Unterhaltung

    3.
    resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

    4. (razgovor) die Unterredung

    5. v zaporu:
    prostor za pogovore der Kontaktraum
    čas za pogovor die Sprechzeit
    |
    skakati v pogovor dazwischenreden
    začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
    biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen
  • pokopališče samostalnik
    1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert
    mestno pokopališče ▸ városi temető, városi sírkert
    vaško pokopališče ▸ falusi temető
    pokopati na pokopališču ▸ temetőben eltemet
    urejanje pokopališča ▸ temetőrendezés
    širitev pokopališča ▸ temető bővítése
    obisk pokopališča ▸ temetőlátogatás
    pokopališče ob cerkvi ▸ templom melletti sírkert
    grob na pokopališču ▸ sír a temetőben
    pasje pokopališče ▸ kutyatemető
    počivati na pokopališču ▸ temetőben nyugszik, temetőben pihen
    Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
    Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

    2. (odlagališče vozil) ▸ temető
    pokopališče avtomobilov ▸ autótemető
    Mojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.
    pokopališče ladij ▸ hajótemető
    pokopališče vlakov ▸ mozdonytemető
    pokopališče letal ▸ repülőgép-temető
    Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

    3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
    Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
    Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
    Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.
  • pólkróžen demi-circulaire, semi-circulaire

    polkrožna miza table ženski spol demi-lune
    polkrožna pila (lime ženski spol) demi-ronde ženski spol
    polkrožen prostor demi-lune ženski spol
  • pōmērium (in pōmoerium) -iī, n (= *post-moerium iz *pos-moiriom; *pos iz post in moiriom iz moerus = mūrus)

    1. obzidna ledina, obzidna gmajna, obzidna ograda, pomêrij = nezazidan in neobdelan pas ob mestnem obzidju: T. idr., pomerium intrare, transire Ci., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium (prostor za zidom (obzidjem), za(ob)zidni prostor) interpretantur esse; est autem magis circamoerium … hoc spatium, quod neque habitari neque arari fas erat, non magis, quod post murum esset, quam quod murus post id, pomerium Romani appellarunt; et in urbis incremento semper, quantum moenia processura erant, tantum termini hi consecrati proferebantur L.

    2. pren. meja: qui minore pomerio finierunt Varr., certos scientiae fines et velut quaedam pomeria et effata posuerunt Macr. Soobl. postmoerium: post ea qui fiebat orbis, urbis principium; qui quod erat post murum, postmoerium dictum, † eius † que auspicia urbana finiuntur Varr., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium interpretantur esse L.

    Opomba: Prim. tudi obl. posimirium (v nekaterih rokopisih posimerium): [Posimi]rium esse ait Antistius … [ponti]ficalis pomerium, id est l[...]cato P. F.
  • pomerjanj|e [é] srednji spol (-a …) die Anprobe (očal Brillenanprobe, prostor za der Anproberaum)
    kabina za pomerjanje die Ankleidekabine
  • pomóžen (-žna -o) adj. ausiliario, ausiliare, sussidiario; secondario, supplente; di riserva:
    lingv. pomožni glagol verbo ausiliare
    voj. pomožna ladja nave ausiliaria
    voj. pomožni oddelki forze ausiliarie
    pomožno postajališče fermata sussidiaria
    pomožno ladjevje naviglio sussidiario
    šol. pomožni učbenik sussidiario
    rel. pomožni duhovnik curato
    grad. pomožni oder bilancia
    pomožni prostor (v hiši) office
    angl. pomožni prostori (za kuhinjo, higieno ipd. ) servizi
    rel. pomožni škof vescovo ausiliare
    teh. pomožno merilo nonio
    aer. pomožno pristajališče aeroporto, campo di fortuna
  • posadk|a ženski spol (-e …) die Besatzung, (moštvo) die Mannschaft; (za strežbo stroja Bedienungsmannschaft, ladijska Schiffsmannschaft, Schiffsbesatzung, čolna Bootsbesatzung, tanka Panzerbesatzung)
    brez posadke unbemannt
    s posadko bemannt
    opremiti s posadko bemannen
    prostor za posadko der Besatzungsraum, Mannschaftsraum
  • poslóven d'affaire(s), commercial, de commerce, de gestion

    poslovni človek, ljudje homme moški spol, gens moški spol množine (ali hommes moški spol množine) d'affaires
    poslovna doba exercice moški spol
    poslovni dobiček bénéfices moški spol množine commerciaux
    poslovna dvorana banke salle ženski spol des guichets d'une banque
    poslovni fond fonds moški spol de roulement
    poslovne knjige livres moški spol množine de commerce
    poslovna korespondenca correspondance ženski spol
    poslovno leto exercice moški spol, année ženski spol, commerciale
    poslovno leto obrata, podjetja exercice moški spol social
    poslovni lokal local moški spol commercial, bureau moški spol, comptoir moški spol
    poslovni odnosi relations ženski spol množine d'affaires
    poslovni odbor bureau moški spol
    poslovno okence guichet moški spol
    poslovni partner correspondant moški spol
    poslovno pismo lettre ženski spol d'affaires (ali commerciale)
    poslovno poročilo rapport moški spol (ali compte rendu moški spol) de gestion
    poslovno potovanje voyage moški spol d'affaires
    poslovni promet chiffre moški spol d'affaires
    poslovni stroški frais moški spol množine de gestion, frais généraux
    poslovna tajnost secret moški spol professionnel (ali des affaires)
    poslovne ure heures ženski spol množine d'ouverture (des magasins), heures ženski spol množine de travail
    letni poslovni zaključek comptes moški spol množine de l'exercice
    trgovski poslovni prostor comptoir moški spol
    zaključek poslovnega leta clôture ženski spol de l'exercice
    stopiti v poslovne zveze s kom entrer en relations d'affaires avec quelqu'un
  • poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
    poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
    poslovni stroški spese d'esercizio
    poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
    poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
    poslovni prostor ufficio, locale commerciale
    poslovni ljudje uomini d'affari
    poslovna dejavnost affari, business
    angl. poslovno leto esercizio
    poslovni dogovor, poslovno združenje pool
    angl. poslovni soudeleženec cointeressato
    poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari
  • poslovn|i (-a, -o) geschäftlich; Geschäfts- (dnevnik das Geschäftstagebuch, dogodek der Geschäftsvorgang, interes das Geschäftsinteresse, kapital das Geschäftskapital, odnos die Geschäftsbeziehung, papir das Geschäftspapier, partner der Geschäftspartner, pogoj die Geschäftsbedingung, položaj die Geschäftslage, potnik der Geschäftsreisende, prostor der Geschäftsraum, stroški Geschäftskosten, politika die Geschäftspolitik, zadeva die Geschäftssache, Geschäftsangelegenheit, izkušnje die Geschäftserfahrung, letalo das Geschäftsflugzeug, obdobje die Geschäftsperiode, pismo der Geschäftsbrief, potovanje die Geschäftsreise, središče das Geschäftszentrum, življenje das Geschäftsleben)
    poslovno škodljiv geschäftsschädigend
    pravo poslovno sposoben geschäftsfähig
    pravo poslovno nesposoben geschäftsunfähig
  • poslušal|ec moški spol (-ca …)

    1. der Zuhörer
    poslušalci množina die Zuhörerschaft
    klop za poslušalce die Zuhörerbank
    prostor za poslušalce der Zuhörerraum

    2. radia: der Hörer (radia Funkhörer, ki ne plačuje naročnine Schwarzhörer)
    pismo poslušalca der Hörerbrief
    želje poslušalcev Hörerwünsche množina
    poslušalci množina der Hörerkreis, die Hörerschaft
    | svoj. prid.: poslušalčev
  • postavi|ti1 (-m) postavljati

    1. steklenico, krožnike na mizo, vprašanje: stellen; kaj kam aufstellen, -stellen (kam/na tla hinstellen, naravnost [geradestellen] gerade stellen, okoli česa herumstellen um, drugo nad drugo [übereinanderstellen] übereinander stellen, drugo pod drugo [untereinanderstellen] untereinander stellen, drugo v drugo [ineinanderstellen] ineinander stellen, nasproti gegenüberstellen, na začetek voranstellen, nazaj zurückstellen, noter hereinstellen, hineinstellen, proč wegstellen, skupaj zusammenstellen, [zueinanderstellen] zueinander stellen, pod streho, v prostor einstellen, v drugi plan zurückstellen, ven herausstellen, hinausstellen, za nachstellen)

    2. pokonci: aufstellen, hochstellen, človeka: auf die Beine stellen, aufrichten (ponovno [wiederaufrichten] wieder aufrichten)

    3. kaj težkega - velik kovček ipd.: setzen, na tla: niedersetzen, abstellen; lonec na štedilnik: aufsetzen

    4.
    postaviti za na funkcijo: einsetzen als, bestellen zu/als
    postaviti za sodnika zum Richter bestellen
    postaviti skrbnika einen Kurator bestellen

    5.
    postaviti mejnike na (etwas) abmarken, vermarken
    vojska postaviti na lafeto (etwas) lafettieren
    postaviti na podpore (etwas) aufständern
    postaviti v linijo gradbeništvo, arhitektura fluchten
    postaviti na tir eingleisen

    6.
    postaviti nad/pod po rangu: überordnen/unterordnen
    postaviti v boljši/slabši položaj bevorteilen, benachteiligen

    7.
    šport postaviti rekord eine (neue) Rekordmarke setzen, eine Rekordzeit laufen
    |
    postaviti diagnozo eine Diagnose stellen, (etwas) diagnostizieren
    postaviti ločila interpunktieren
    postaviti možica Männchen machen
    postaviti na cesto delavce: auf die Straße setzen
    postaviti na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen
    postaviti na glavo auf den Kopf stellen (tudi figurativno), vse: alles umkrempeln, das Unterste zuoberst kehren, das Oberste zuunterst kehren
    postaviti na hladno [kaltstellen] kalt stellen, figurativno kaltstellen
    postaviti na kocko figurativno (etwas) aufs Spiel setzen
    postaviti na laž koga (jemanden) Lügen strafen, (jemanden) bloßstellen
    postaviti na noge auf die Füße stellen (tudi figurativno), koga (jemandem) auf die Füße helfen
    postaviti na preizkušnjo auf die/eine Bewährungsprobe stellen
    postaviti na sceno in Szene setzen
    postaviti ob stran komu koga/kaj zur Seite stellen
    postaviti piko einen Punkt setzen, figurativno einen Punkt machen
    postaviti pod vprašaj in Frage stellen, in Zweifel ziehen
    postaviti pred dejstva koga (jemanden) vor vollendete Tatsachen stellen
    postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
    postaviti koga pred vrata (jemanden) hinauswerfen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
    postaviti pred zid an die Wand stellen (tudi človeka)
    postaviti rok eine Frist setzen
    postaviti vejico ein Komma setzen
    postaviti vprašanje eine Frage stellen, anfragen
    postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
    postaviti v senco in den Schatten stellen (tudi figurativno), samo figurativno (jemandem) die Schau stehlen
    postaviti v vrsto in eine Reihe stellen, aufreihen
  • potnik1 [ó] moški spol (-a …)

    1. der Reisende (ein -r), der -gast, der Passagier (individualni Einzelreisende, letalski Flugreisende, Flugpassagier, Fluggast, Luftpassagier, tranzitni Durchreisende, Transitreisende)
    trgovski potnik Handlungsreisender, Handelsreisender, der Vertreter
    maloobmejni potnik der Grenzgänger
    prostor za potnike der Fahrgastraum, za tranzitne: Transitraum
    seznam potnikov die Passagierliste

    2. v javnem vozilu: der Fahrgast, v privatnem vozilu: der Insasse, Fahrzeuginsasse
    potnik, ki nima vozovnice der Schwarzfahrer, na letalu: der Schwarzflieger
    slepi potnik pomorstvo blinder Passagier
    zavarovanje potnikov die Insassenversicherung
  • potreb|en1 [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
    potreben pogoj eine notwendige Bedingung
    za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
    der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
    biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
    ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
    če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
    ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
    ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
    za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
  • praz|en (-na, -no)

    1. leer; (izpraznjen) ausgeleert, tehnika evakuiert; stavba, stanovanje: [leerstehend] leer stehend, [freistehend] frei stehend; (brezzračen) luftleer; (brezvsebinski) inhaltslos, inhaltsleer; -leer (miselno gedankenleer); Leer- (kilometer der Leerkilometer, prostor der Leerraum, teža prazega vozila das Leergewicht, posode množina das Leergut, vožnja die Leerfahrt)
    na prazen želodec mit leerem Magen
    pust in prazen wüst und leer
    pred prazno dvorano/cerkvijo vor leeren Stühlen/Bänken
    biti prazen leer sein, stavba: leer stehen

    2. govor: [nichtssagend] nichts sagend; razmišljanja ipd.: (brezploden) müßig, eitel; oči: blicklos; fara, funkcija: (nezaseden) verwaist; mesto, kraj: menschenlos; (plehek) okus, občutek, življenje: schal

    3.
    prazna fraza die Leerformel, die Worthülse
    prazna figa das Windei
    prazna guma ein Platter, der Plattfuß
    prazna srečka die Niete
    prazna vrstica die Blindzeile
  • prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

    prázne besede empty words pl
    za prázen nič for nothing, without any reason
    práznih rok empty-handed
    prázen izgovor a lame excuse
    prázno gledališče a poor house
    prázno službeno mesto vacancy
    prázna soba empty room
    prázen prostor an empty space
    prázne trditve unfounded assertions pl
    prázen strah groundless fear
    prázno upanje vain hope
    prázna vera superstition
    na prázen želodec on an empty stomach
    prázen naboj blank cartridge
    on je prázne glave he is empty-headed
    ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
    hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
    gledati, strmeti v prázno to gaze into space
    mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
    pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
    vrnil se je práznih rok he returned empty-handed