Franja

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grassor -ārī -ātus sum (intens. glag. gradī)

I.

1. krepko (čvrsto) korakati, stopati, hoditi: sic hoc grassari gradu PL., non vides, ut palantes solae liberae grassentur? PL., sine eam pedibus grassari TIT. AP. NON., discolor ut recto grassetur limite miles O.; o stvareh: quanta arte celat pedicas a scutulato rete grassantes PLIN., per omnes nervos articulosque humore pestifero grassante IUST.; pren.: qui (animus) ubi ad gloriam virtutis viā grassatur, abunde pollens ... est S., grassandum ad clara periclis SIL.

2. occ. rojiti, potepati (klatiti) se, razgrajati po cestah, poseb. ponoči, ponočevati: se in iuventutem grassantem in Subura incidisse L., ubi Caesarem esse, qui grassaretur, pernotuit T.; (o obcestnih razbojnikih) klatiti se ob cestah, da bi koga zavratno (iz zasede) napadli in oropali, razbojniško zasedati ceste: AP., quicquid Lycurgi villa grassantibus praebuisset PETR., grassari dicuntur latrones vias obsidentes P. F.; pren. o ribi: silurus grassatur, ubicumque est PLIN. ropa. –

II. metaf.

1. nastopiti kako pot, stopati po kaki poti, kako s kom postopati, ravnati, kako ali po čem obračati: saepe hac eādem sum grassatus viā NOV. AP. NON., consimili grassantur via AFR. AP. NON., gr. cupidine atque irā S. v jezni strasti, avaritiā atque licentiā L., se iure grassari, non vi L. da stopa po poti pravice, ne sile, gr. consilio L. = dolo T., legitimā viā VAL. MAX., veneno, ferro T. oprijeti se strupa, oprijeti se krvave sile, superbe avareque in provincia SUET.; pesn.: obsequio grassare H. postopaj (ravnaj) prav popustljivo; occ.
a) iti nad koga, napasti ga, lotiti se koga, česa: trecenti coniuravimus ... ut in te hac via grassaremur L., in possessionem agri publici gr. L. meriti na ..., stremeti za ..., prizadevati si za ..., in faciles grassatus cuspide turmas STAT.
b) trdo ravnati ali postopati s kom, besneti, divjati, razsajati: gr. in externos, adversus omnis aevi hominum genus SUET., in senatum, adversus deos, in aedificia igne IUST.; tudi z in in abl. ali samim abl.: haec in pueris grassari, illa in adultis PLIN., neque in se uno ... grassatos IUST., quae (mala) totis corporibus grassantur PLIN., crimina ... toto grassantia campo PRUD.; s samim acc.: Romam pestilentia grassabatur AUR. v Rimu je razsajala; abs.: neque avaritia solum, sed etiam crudelitas in capta urbe grassata est CU., vis grassabatur T., ut ... paucorum potentia grassaretur T., iniquitate grassante licentius AMM.

Opomba: Act. soobl. grassabamus: AP.

grebensk|i [é] (-a, -o) Kamm- (pot der Kammweg, gorovje das Kammgebirge)
grebenski apnenec der Riffkalk
gradbeništvo, arhitektura grebenska lega der Gratsparren

gréda gredíca

1. bed; patch of ground

cvetlična, vrtna gréda, gredíca flower bed, (garden) bed
ozka cvetlična gréda, gredíca flower border, (s trajnicami) herbaceous border
topla gréda, gredíca hotbed
gréda, gredíca z beluši (za kumare, za solato, s tulipani) asparagus (cucumber, lettuce, tulip) bed
zelenjavna gréda, gredíca vegetable patch (ali pot)

2. (gred, tram) beam

green¹ [gri:n] pridevnik
zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
figurativno nevoščljiv, ljubosumen

botanika green agaric sivka
green Christmas božič brez snega
green duck okoli 9 tednov stara raca
Green Isle Irska
green hand novinec, zelenec
green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
green leather nestrojeno usnje
to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
green eye zavist, ljubosumnost

grelot [grəlo] masculin kraguljček, zvonček; ropotulja

avoir les grelots (figuré, populaire) tresti se
atlacher le grelot (figuré) začeti, odpreti pot težavni stvari, dati alarm, iniciativo
faire sonner son grelot velik krik, hrup zagnati, delati tamtam
mettre une sourdine à son grelot (figuré) tišji, manjši postati

grès [grɛ] masculin peščenec; pesek; (= grès cérame, poterie féminin de grès) beloprstena kamnina, posoda

pot masculin de grès lonec iz kamnine
grès bigarré pisani peščenec
carrière féminin de grès peščenica

grindstone [gráindstoun] samostalnik
brus, osla

to be kept (ali put, held, brought) one's nose to the grindstone delati brez prestanka, potiti krvav pot

grondare

A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela

B) v. tr. teči, liti:
la ferita gronda sangue iz rane teče kri
mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo

gut dober, Anzug, Stube: boljši, Quelle: dober, zanesljiv; Adverb dobro; sehr gut prav dobro; gutes Wetter lepo vreme; Gute Reise! Srečno pot!; Guten Tag! Dober dan!; Guten Morgen! Dobro jutro!; Guten Abend! Dober Večer!; Gute Nacht! Lahko noč!; Gute Besserung! Čimprej zdravja!; Gute Erholung! Prijetne počitnice!; guter Glaube Recht dobra vera; gut zwei Stunden debeli dve uri, dobri dve uri; gut und gern 2 Stunden, 100 DM dobri dve uri, dobrih 100 mark; gut anfangen lepo se začenjati; so gut wie toliko kot/tako rekoč; es gut haben: er hat es gut njemu je lahko; es gut reden haben: du hast gut reden tebi je lahko govoriti; das trifft sich gut to je v redu, to se ravno izteče/ujame; gut daran sein biti na dobrem; gut daran tun prav storiti

haulage [hɔ́:lidž] samostalnik
vlačenje, vlaka; odvažanje, prevoz, prevoznina

haulage cable kabel pri žičnici
haulage contractor prevoznik
haulage road spravilna pot
haulage rope dvigalna vrv

hawse [hɔ:z] samostalnik
navtika prednji del ladje z luknjami za vrvi, sidrno ustje

to cross s.o.'s hawse biti komu na poti, prekrižati komu pot

herausfinden^* odkriti; najti; sich herausfinden aus najti pot iz

herradura ženski spol podkev

camino de herradura jahalna pot
en forma de herradura podkvast
poner una herradura podkovati
mostrar las herraduras brcati, ritati

hew^* [hju:] prehodni glagol
sekati, tolči, tesati, klesati; posekati (down)
odsekati, obtesati (away, off)
razsekati (asunder, up)
krčiti, utreti (pot)

to hew to pieces razsekati na koščke
to hew one's way through; ali to hew a path for o.s. prekrčiti si pot skozi, utreti si pot
to hew out a career for o.s. utreti si pot do poklica, pretolči se do poklica

highroad [háiroud] samostalnik
deželna cesta, glavna cesta, magistralna cesta

the highroad success sigurna pot do uspeha

hingehen^* iti tja; Zeit: miniti; über etwas zdrsniti preko, komaj se dotakniti; hingehen lassen spregledati (komu kaj); wo geht (dieser Weg) hin? kam pelje (ta pot)?; das geht so in einem hin to bo opravljeno mimogrede/spotoma

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work