Franja

lás cheveu moški spol , poil moški spol, pogovorno tif(fe) moški spol

lasje cheveux moški spol množine, chevelure ženski spol
beli (črni, kostnnjevi, rdeči, sivi, siveči, svetli) lasje cheveux blancs (noirs, châtains, roux, gris, poivre et sel, blonds)
kodrasti lasje cheveux frisés (ali bouclés, crépus)
nepristni lasje faux cheveux, cheveux postiches, postiche moški spol
gosti lasje cheveux abondants (ali épais, durs)
redki lasje cheveux rares (ali clairsemés)
skuštrani lasje cheveux ébouriffés (ali en désordre, emmêlés, hirsutes)
dolgi (kratki) lasje cheveux longs (courts)
biti si v laseh être aux prises (ali à couteaux tirés)
za las je manjkalo, da cela a tenu à un cheveu que, peu s'en est fallu que
za lase privleči tirer par les cheveux
puliti si lase s'arracher les cheveux
niti lasu ne skriviti komu ne pas toucher à un cheveu de quelqu'un
viseti na lasu ne tenir qu'à un cheveu
dati si ostriči lase se faire couper les cheveux
striženje las une coupe de cheveux

láž mensonge moški spol

debela laž gros mensonge, mensonge grossier (ali cousu de fil blanc)
gola laž pur mensonge
nedolžna laž mensonge innocent
pobožna laž mensonge pieux
laž iz zadrege, v sili mensonge de circonstance (ali imposé par les circonstances)
laž in prevara tromperie ženski spol, imposture ženski spol, purs mensonges
laž od konca do kraja c'est un abominable mensonge
koga na laž postaviti accuser quelqu'un d'avoir menti, convaincre quelqu'un de mensonge, donner (ali infliger) un démenti à quelqu'un, démentir quelqu'un
laž ima kratke noge le mensonge ne conduit pas loin

le, lé seulement, uniquement, simplement

le, le fais (ali faites) toujours!, va (ali allez) toujours!, continue(z)!
če le, le pourvu que, pour peu que
ne le, le, ampak tudi non seulement …, mais aussi (ali encore)
ne le, le da il ne suffit pas que, non content de, non seulement…
le, le on lui seul
le, le on ne (tous) excepté (ali sauf) lui
le, le to ne tout sauf ça, mais pas ça!
le, le iz ničemernosti par pure vanité
le, le kako je mogel priti sem? mais comment donc a-t-il pu venir ici?
pa je le, le res mais c'est vrai quand même
imam le, le še 100 dinarjev je n'ai plus que 100 dinars
kolikor je le, le mogoče autant qu'il est possible

lēcito

A) agg. dovoljen, dopusten; primeren, spodoben; pravilen:
ti par lecito? se ti zdi prav?
se è lecito če je dovoljeno
mi sia lecito naj mi bo dopuščeno

B) m zakonito; dovoljeno; legalno

lésion [lezjɔ̃] féminin poškodba, ranitev, rana; oškodovanje

lésions pluriel internes notranje poškodbe
lésion corporelle (grave, par négligence) (težka, po nemarnosti povzročena) telesna poškodba
lésion de droit kršenje, kratenje pravice
rescision de la vente pour cause de lésion razveljavitev prodaje zaradi oškodovanja (ene od strank, enega od partnerjev)

letálo avion moški spol , aéroplane moški spol, familiarno zinc moški spol , (majhno) coucou moški spol

amfibijsko, vodno in kopno letalo avion amphibie
bojno letalo avion de combat
enomotorno (dvo-, štirimotorno) letalo avion monomoteur (bimoteur, quadrimoteur)
eno- (dvosedežno) letalo avion monoplace (biplace)
jadralno letalo planeur moški spol
lovsko letalo avion de chasse, chasseur moški spol
reakcijsko letalo avion à réaction
šolsko letalo avion-école moški spol, avion d'entraînement (ali d'instruction)
športno (majhno) letalo avionnette ženski spol
tovorno letalo avion-cargo moški spol
transportno, prevozno letalo avion de transport
trgovsko letalo avion commercial
vlečno letalo avion remorqueur
vodno letalo hydravion moški spol
z letalom par avion
peljati se z letalom prendre l'avion
potovati z letalom voyager en avion

léten annuel

letna bilanca bilan moški spol annuel
letni čas saison ženski spol
letna inventura inventaire moški spol annuel
letno annuellement, par an, (poleten) d'été, estival
letna obleka robe ženski spol (ali habit moški spol, costume moški spol) d'été
letne počitnice vacances ženski spol množine d'été

lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
par lettre s pismom
lettre d'achat kupno pismo
lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
lettre-avion pismo z letalsko pošto
lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
lettre de change menica
lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
lettre de chargement tovorni list
lettre circulaire okrožnica
lettre de condoléance sožalno pismo
lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
lettres de créance (diplomatske) poverilnice
lettre de crédit kreditno pismo
lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
lettre de félicitations pismo s čestitkami
lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
lettre initiale začetna črka
lettre d'introduction priporočilno pismo
lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
lettre majuscule, lettre capitale velika črka
lettre minuscule mala črka
lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
lettre morte (figuré) mrtva črka
lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
lettre particulière, privée zasebno pismo
lettre pastorale pastirsko pismo
lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
lettre pneumatique pismo po cevni pošti
lettre de procuration pooblastilo
lettre de recommandation priporočilno pismo
lettre recommandée priporočeno pismo
lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
lettre de voiture tovorni list, spremnica
classeur masculin de lettres urejevalec pisem
c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
docteur des lettres doktor filozofije
faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
grande, petite lettre velika, mala črka
homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
papier masculin à lettres pisemski papir
payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
secret masculin des lettres pisemska tajnost
tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
acquitter une lettre de change izplačati menico
affranchir une lettre frankirati pismo
avoir des lettres biti načitan, izobražen
être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
poster une lettre poslati pismo po pošti
prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
tirer une lettre de change izstaviti menico

levé, e [ləve] adjectif dvignjen; visok; masculin (topografski) posnetek, merjenje, sestava načrta

au pied levé pri priči, takoj, nemudoma, na mestu
par assis et levé (glasovanje) z vstajanjem s sedežev
tête levée, front levé trdno odločen, pogumno, brez strahu

licitation [lisitasjɔ̃] féminin javna dražba, licitacija

licitation amiable, volontaire prostovoljna dražba
licitation judiciaire sodna, prisilna dražba
vendre par licitation prodati na dražbi

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari

ligoter [-te] verbe transitif zvezati

ligoter un prisonnier zvezati ujetnika
il se laisse ligoter par les préjugés pusti se vezati (si vplivati) od predsodkov

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

líter litre moški spol

liter vina un litre de vin
liter belega un litre de (vin) blanc
na liter au litre
na litre, po litrih par litres

lív (litina) fonte ženski spol ; (litje) coulage moški spol

kot iz enega liva comme d'un seul jet
brizgalni liv moulage moški spol par injection

livraison [livrɛzɔ̃] féminin dostavitev, dobava; izročitev, dajatev; zvezek, snopi

livraison à domicile dostavitev na dom
en 8 jours de livraison v osemdnevnem dobavnem roku
faire livraison de quelque chose dobaviti kaj
prendre livraison de quelque chose prevzeti kaj
paraître par livraisons izhajati v snopičih
billet masculin, bulletin masculin, certificat masculin de livraison dobavnica
conditions féminin pluriel, termes masculin pluriel de livraison dobavni pogoji
délai masculin, terme masculin de livraison dobavni rok
ordre masculin de livraison dobavno naročilo
livraison de bagages, des colis izdaja prtljage, paketov
livraison franco domicile gratuite brezplačna dobava na dom

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

longus¹ 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

I. prostorsko

1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —

II. časovno

1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

A. adv.

I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —

II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —

B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.

lorgnette [lɔrnjɛt] féminin (gledališko) kukalo; populaire luknja pri ključavnici

regarder par le grand (petit) bout de la lorgnette videti stvari v povečanem (pomanjšanem) merilu, pretiravati, preresno jemati (zmanjševati pomen, bagatelizirati)