Franja

Zadetki iskanja

  • zakónski1 (-a -o) adj. (nanašajoč se na zakonsko zvezo) coniugale, matrimoniale; legittimo:
    zakonska sreča felicità coniugale
    zakonski drug coniuge, marito
    zakonski otrok figlio legittimo
    zakonska zveza matrimonio
    pren. srečno zajadrati v zakonski stan sposarsi
  • zanemárjen neglected; uncared-for; disregarded, ignored; (neurejen) untidy, slovenly

    zanemárjen otrok uncared-for child
  • zaostáli (-a -o) adj.

    1. rimasto indietro:
    ekst. šport. zaostala tekma partita di recupero

    2. psiht.
    umsko zaostali otrok bambino ritardato

    3. ekon. arretrato, sottosviluppato, depresso:
    zaostale dežele paesi arretrati
    zaostali davki imposte arretrate
  • zapiti glagol
    1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszik
    zapiti denar ▸ pénzt elissza
    S sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
    Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”

    2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
    Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
    Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen.
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v jokukontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzahkontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspatikontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, ficcare:
    zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

    2. piantare

    B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi, conficcarsi:
    ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

    2. incastrarsi; incepparsi:
    hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

    3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
    impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
    impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

    4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
    pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
    beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
    verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica
  • zavéznik (-a) | -ica (-e) m, f alleato (-a); amico (-a); ekst. fiancheggiatore (-trice):
    idejni, politični, vojaški zaveznik alleato ideologico, politico, militare
    zaveznik otrok, zatiranih amico dei bambini, degli oppressi
    hist. (v drugi svetovni vojni) zavezniki gli Alleati
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zaželen [ê] (-a, -o) erwünscht, ersehnt, zelo: sehr erwünscht, [heißersehnt] heiß ersehnt, že dolgo: langersehnt; razvoj, dogodek: wünschenswert, erstrebenswert; (iskan) človek, blago: gesucht, gefragt, zelo: [heißbegehrt] heiß begehrt; (pričakovan) erhofft
    zaželen otrok das Wunschkind
    figurativno zaželeni rezultat das Klassenziel
  • zboleti glagol
    (postati bolan) ▸ megbetegszik, megbetegedik, lebetegszik, lebetegedik
    zboleti za rakom ▸ rákban megbetegszik
    zboleti za boleznijo ▸ betegségben megbetegszik
    zboleti za ošpicami ▸ kanyaróban megbetegszik
    zboleti za meningitisom ▸ agyhártyagyulladásban megbetegedik
    zboleti za tifusom ▸ tífuszban megbetegszik
    hudo zboleti ▸ súlyosan megbetegedik
    resno zboleti ▸ komolyan megbetegszik
    zboleti za prehladomkontrastivno zanimivo megfázik
    otrok zboli ▸ gyermek lebetegszik
    žival zboli ▸ állat megbetegedik
    človek zboli ▸ ember lebetegedik
    bolnik zboli ▸ beteg megbetegszik
    krava zboli ▸ tehén megbetegszik
    Dobila sem neko virusno infekcijo in zbolela. ▸ Elkaptam valamilyen vírusfertőzést és lebetegedtem.
    Denar je potreboval za zdravljenje hčerke, ki je zbolela za rakom. ▸ A pénzre a rákban megbetegedett lánya kezeléséhez volt szüksége.
  • zbóljšati améliorer, rendre meilleur, perfectionner, amender, réformer

    zboljšati se (vreme) se mettre au beau
    zboljšati se (oseba) devenir meilleur, s'amender, (otrok) se corriger
  • zdom|ec [ó] moški spol (-ca …) der Gastarbeiter, Fremdarbeiter
    otrok zdomcev das Gastarbeiterkind
  • zdomsk|i [ó] (-a, -o) Gastarbeiter- (otrok das Gastarbeiterkind, nemščina das Gastarbeiterdeutsch)
  • Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
    an: es ist an der Zeit čas je;
    auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
    für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
    mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
    seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
    von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
    vor: vor der Zeit predčasno;
    zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri
  • zganíti (-em)

    A) perf.

    1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

    2. muovere:
    zganiti roko muovere il braccio
    zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
    veter zgane veje il vento muove i rami

    3. pren. scuotere:
    bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

    4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
    za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
    samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

    B) zganíti se (-em se) perf. refl.

    1. muoversi:
    otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

    2. pren. darsi da fare, muoversi:
    ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

    3. pren. (oditi) andarsene

    4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
    v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza
  • zjókati se (-am se) perf. refl. scoppiare in pianto, piangere:
    zjokati se kot otrok piangere come un bambino
    zjokati se nad svojo usodo piangere, rimpiangere il proprio destino
  • zlorába (-e) f

    1. abuso:
    zloraba psihiatrije l'abuso della psichiatria

    2. violenza:
    kaznovati spolno zlorabo otrok punire la violenza sessuale sui bambini

    3. (uporaba v nasprotju z zakoni) abuso; illegalità, arbitrio:
    zloraba pooblastil abuso dei poteri
    zloraba oblasti strapotere
  • zóbek (-bka) m dem. od zob dentino:
    otrok dobiva prve zobke al bambino spuntano i primi dentini
  • zrèl ripe, mature; mellow

    zgodaj zrèl (otrok) precocious (child), (plod) early, (narečno, ZDA) rareripe, (arhaično, pesniško, narečno) rathe-ripe, rath-ripe
    po zrèlem premisleku after mature consideration
    umrl je v zrèlih letih he died at a ripe old age
    zrèle starosti of a ripe old age
    v zrèli starosti at a ripe old age
    zrèla lepota, lepota zrele ženske mature beauty
    postati zrèl to ripe, to ripen