Franja

dedek samostalnik
1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapóJe oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.

2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.

3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.

4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapaRockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat.

deficitarno financiranje stalna zveza
finance (o porabi, ki je večja od prihodkov) ▸ deficitfinanszírozás
Sopomenke: deficitno financiranje

deficitno financiranje stalna zveza
finance (o porabi, ki je večja od prihodkov) ▸ deficitfinanszírozás
Sopomenke: deficitarno financiranje

dejánje (-a) n

1. azione, atto:
storiti nepremišljeno dejanje compiere un'azione inconsulta
preiti od obljub k dejanjem passare dalle promesse ai fatti
zalotiti, zasačiti koga pri dejanju cogliere qcn. sul fatto, in flagrante
odgovarjati za svoja dejanja rendere conto delle proprie azioni

2. jur. (kaznivo dejanje) azione criminosa, reato:
zagrešiti, zakriviti dejanje commettere un reato
storilec kaznivega dejanja colpevole, reo, autore (del reato)

3. lingv. (glagolsko dejanje) azione (verbale)

4. gled. atto:
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti

5. (dogajanje v literarnem delu) azione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejanje in nehanje nekoga šalj. vita, morte e miracoli di qcn.
mož dejanj uomo d'azione
rel. spravno dejanje espiazione
bibl. Dejanja apostolov Atti degli apostoli

dejanskost ženski spol (-i …) die Wirklichkeit (surova [rauhe] raue, resnična wahre, objektivna objektive, notranja innere)
spoprijeti se z dejanskostjo sich mit der Wirklichkeit [auseinandersetzen] auseinander setzen
sprijazniti se z dejanskostjo der Wirklichkeit ins Auge sehen
naravnan na dejanskost (življenjski) wirklichkeitsnah
daleč od dejanskosti wirklichkeitsfern
obrnjen proč od dejanskosti (neživljenjski) wirklichkeitsfremd

dejáti² (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare

dekolte samostalnik
1. (del prsi) ▸ dekoltázsGibi pri masaži naj bodo krožni v obliki osmic, kožo na dekolteju pa masirajte v smeri od dojk proti vratu. ▸ A masszázs legyen körkörös, nyolcas alakban, a dekoltázs bőrét pedig masszírozzák az emlők felől a nyak irányába.
Zvezdnica pozira na postelji, na sebi pa ima precej seksi opravo, pod katero ne nosi modrčka ter pri tem razkazuje svoj dekolte. ▸ kontrastivno zanimivo A sztár az ágyon pózol, és meglehetősen szexi ruhát visel, amely alatt nem visel melltartót, közben dekoltázsát mindenki elé tárja.

2. (o obleki) ▸ dekoltázsOblači se v seksi minice, nosi globoke dekolteje in visoke pete, kar še dodatno podžiga moške. ▸ Szexi miniszoknyákba öltözik, mély dekoltázst és magassarkú cipőt hord, ami még inkább feltüzeli a férfiakat.
Nosila je vpadljivo rdečo obleko z zelo globokim dekoltejem. ▸ Nagyon mély dekoltázsú feltűnő vörös ruhát viselt.

delati se francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Ni mogoče tako preprosto odstopiti od zavezujočih mednarodnih pogodb, še manj pa se delati francoza. ▸ Nem lehet egyszerűen elállni a kötelező nemzetközi szerződésektől, még kevésbé tettetni, hogy észre sem vették őket.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

delirírati to be delirious, to rave, to be light-headed, to wander

delirírati od veselja to be wild (ali off one's head) with joy

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare

3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera!

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

desetína (-e) f

1. decimo, decima parte:
mat. ena cela, devet desetin un intero e nove decimi

2. voj. plotone

3. hist. decima:
dajati desetino dare la decima

4. desjatina (misura di superfice russa, 1,90 ha)

5. pl. desetine molti, decine e decine:
desetine let je minilo od takrat da allora sono passati molti anni
na desetine a decine

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

desn|a [é]
na desni rechts (od von), zur Rechten (von), rechterseits
z desne von rechts
inverzen z desne matematika rechtsinvers
nevtralen z desne matematika rechtsneutral
potekajoč od desne proti levi linksläufig
potekajoč od leve proti desni rechtsläufig
voziti po desni rechts fahren
prehitevati po desni das Rechtsüberholen
promet po desni der Rechtsverkehr
zavijati na desno rechtsabbiegen
➞ → desno

desno [é] rechts (od von), rechter Hand
na desno nach rechts
obrat na desno die Rechtsdrehung
pas za zavijanje na desno die Rechtsabbiegespur
premik na/v desno der Rechtsruck/Ruck nach rechts
sukanje na desno der Rechtsdrall (tudi figurativno)
levo desno figurativno Hin und Her
➞ → desna; rechts- (poravnan rechtsbündig, radikalen rechtsradikal, usmerjen rechtsgerichtet, nagibajoč se na desno rechtslastig)
Na desno! rechts um!