Franja

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

oncology [ɔŋkɔ́lədži] samostalnik
medicina onkologija, nauk o bulah

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

onomatologie [-tɔlɔži] féminin nauk o pomenu imen

ontología ženski spol nauk o bitju

ontologie [ɔ̃tɔlɔži] féminin nauk o bitju, ontologija

ontology [ɔntɔ́lədži] samostalnik
filozofija ontologija, nauk o bitju

oology [ouɔ́lədži] samostalnik
zoologija nauk o ptičjih jajčkih; zbiranje jajčk

ophiaca -ōrum, n „O kačah“, delo ali pesnitev o kačah: Plin.

ophiologie [-lɔži] féminin nauk o kačah

ophiology [ɔfiɔ́lədži] samostalnik
nauk o kačah

ophtalmologie [-mɔlɔži] féminin nauk o očesu in očesnih boleznih, oftalmologija

ophthalmology [ɔfɵælmɔ́lədži] samostalnik
oftalmologlja, nauk o očesnih boleznih

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

oportunamente o pravem času; svoj čas

oportuno ugoden, priličen, prikladen, o pravem času, na pravem mestu, sposoben; dovtipen, duhovit

en tiempo oportuno pravočasno
creer (considerar) oportuno imeti za umestno

opportunely [ɔ́pətju:nli] prislov
o pravem času; prikladno, primerno

opréti se oprem se
1. osloniti se: opreti se na koga
2. poštapiti se, osloniti se na štap, poduprijeti se o što, podupreti se

organology [ɔ:gənɔ́lədži] samostalnik
nauk o strukturi in funkciji živalskih in rastlinskih organov; frenologija