Franja

Dankeschön, das, zahvala, ich habe kein Dankeschön erhalten še hvala mi niso rekli

dannare

A) v. tr. (pres. danno) knjižno obsoditi, obsojati; relig. pogubiti:
dannarsi l'anima per qcs. pren. dušo dati za kaj, kaj želeti za vsako ceno

B) ➞ dannarsi v. rifl. (pres. mi danno)

1. relig. pogubiti

2. (crucciarsi) mučiti se, trpinčiti se

danneggiare

A) v. tr. (pres. danneggio) poškodovati, škoditi; pokvariti; prizadeti (tudi pren.)

B) ➞ danneggiarsi v. rifl. (pres. mi danneggio) škoditi, škodovati si; utrpeti škodo

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dáti donner, (re)mettre, faire, conférer, présenter, accorder

dati si obleko napraviti se faire faire un costume, une robe
dati račun rendre compte de
dati na znanje faire savoir, dire, faire part de
bog daj! Dieu le veuille, plaise à Dieu
bog ne daj! à Dieu ne plaise!
dati roko donner une poignée de main à, serrer la main à
na svetlo dati publier, faire paraîre, sortir (un livre)
kar se (le) da autant que possible, le mieux possible
veliko dati na koga faire grand cas de quelqu'un
veliko dati na kaj attacher une grande valeur à, tenir beaucoup à, accorder une grande importance (du prix à), faire grand cas de
dati razumeti donner à entendre, faire comprendre
ne da se mi zdaj brati (čitati) je n'ai pas envie de lire maintenant
nič se ne da storiti il n'y a rien à faire, on ne peut rien faire

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dáti dar

ne da se mi brati no tengo ganas de leer
dati obračun o dar cuenta de
dati piti komu dar de beber a alg
dati povod za dar motivo (ali pie) para
dati prav komu dar la razón a alg
dati si truda za esforzarse por
dati razumeti dar a entender
mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
dati si delati obleko hacerse un vestido
kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias

dattorno

A) avv. okoli, okrog; poleg:
sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
dattorno a prep. okoli, ob

B) agg. invar. okoliški

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

débarras [debara] masculin znebitev, razbremenitev; odstranitev; (= cabinet masculin de débarras) ropotarnica, prostor za staro šaro, za kramo

c'est un grand débarras pour moi velik kamen se mi je odvalil od srca
(familier) bon débarras!; ouf, quel débarras! (uh) kakšno olajšanje!

débecqueter [debɛkəte] verbe transitif, populaire pobljuvati, pokozlati; figuré zbuditi gnus pri kom

ça me débecquette to se mi gnusi

deber moški spol dolžnost; dolg; naloga

hacer su deber, cumplir (con) su deber napraviti svojo dolžnost
creer (de) su deber smatrati za svojo dolžnost
faltar a un deber ne izpolniti dolžnosti
me incumbe este deber ta dolžnost mi je naložena

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

decidere^*

A) v. tr. (pres. decido)

1. odločiti, odločati

2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
decidere una controversia rešiti spor

3. določiti, določati:
bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda

B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
non decidersi mai biti vedno neodločen

dēcĭdō² -ere -cĭdī (—) (dē in cadere)

1. pasti (padati) s česa, pasti na tla, odpasti (odpadati): vide, ne, dum ad cacumen pervenire contendis, decidas Cu., Camillus subito lapsu decidit Val. Max., d. iuxta cubiculum eius Suet., columba decidit exanimis V., decidente equo Front.; (o stvareh): ut imber decidat Lucr., si decidit imber H., crustae decidunt Cels., pedes decidunt Cels. odpa-dejo, otrpnejo, lumen decidit Suet., si paulum progressis decidit toga Q.; (o laseh, perju, zobeh) izpasti (izpadati): cum … deciderint comae H., plumae, pavoni quae deciderant Ph., omnis fructus (= lana) iam illis (ovibus) decidit Pl., dens decidit, dentes postremi decidunt, equo dentes decidunt Plin.; (o rekah, vodovju) teči, iztekati se: Euphrates vaste decidit, amnis per uberrima arva decidens Mel., decidentium aquarum sonus Front.; (o zgradbah, gorah) podreti (podirati) se, (z)rušiti se, udreti (udirati) se: celsae graviore casu decidunt turres H., montium decidentium moles Plin. iun. Izhodišče v abl.: d. equo C., quae deciderant patula Iovis arbore glandes O., d. caelo Plin. (o meteorju); s praep.: poma ex arboribus … decidunt Ci., vidi guttas e flore cruentas decidere O., d. e summo toro O., ex alto, ex superiore loco Cels., e superiore caelo Plin., ex equo Plin., ab equo O., decidens ab Alpibus Rhenus Mel., decido de lecto praeceps Ter. Smer v acc. s praep.: in foveam Ph. in (pren.) Lact., in puteum foveamque H., in praeceps (v globino), in mare, in terram, in laqueos O., in dolium Iuv., fons in Larium lacum decidit Plin. iun., decidit fulmen in lacum Suet. ali in castra alicuius Front., d. cum ponte in Tiberim Aur., pars maior missilium (izmetanih darov) intra popularia deciderat Suet., vulnerato equo cum praeceps ad terram decidisset Iust. Izhodišče in smer: qui cum … in terram ex equis decidissent N., ex quo (dorso) Asiae omnia fere flumina in … mare … decidunt Cu., tunica … ex utraque parte ad pedes decidit Suet. — Pren.: occasio quasi decidit de caelo Pl. priložnost se je ponudila, kakor da bi z neba padla = nepričakovano, ex astris decidere Ci., ficta omnia celeriter tamquam flosculi decidunt Ci.

2. occ.
a) pasti v (med) kaj = priti v (med) kaj, zaiti v kaj, zabresti v kaj, ujeti se v kaj: fugiens hic decidit acrem praedonum in turbam H., ne oculis quidem captus in hanc fraudem … decidisti Ci., decidit in casses praeda petita meos O., sua sponte in hos laqueos d. Lact.; ne in malum habitum corpus eius decidat, metus est Cels. da ne bi njegovo telo obolelo (obnemoglo), qui ex atra bile huc deciderunt Cels. ki so zaradi težkokrvnosti za tem zboleli, is, qui ex quartana in hydropa deciderat Cels. ki je dobil vodenico po …
b) v grob leči, (pasti), umreti, mrtev zgruditi se: ita cuncti solstitiali morbo decidunt Pl., scriptor abhinc annos centum qui decidit H., nos ubi decidimus, quo pater Aeneas, … pulvis et umbra sumus H., decidit percussus ab apro Hyg., si decidat hostis Stat., Phoebeo domitus Python cum decidit arcu Cl.

3. pren. globoko pasti = v nesrečo zabresti, propasti (propadati), ponesrečiti se, po zlu iti: non enim virtute hostium, sed amicorum perfidiā decidi N., huc decidisse cuncta, ut … T. tako hudo, da je vse propadlo, nunc eo decidit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun. je tako globoko padel, ad eas rei familiaris angustias decidit, ut … Suet. prišel je v tako žalostne (neugodne) premoženjske razmere; (o govorniku in posnemajočem pisatelju): saepe illi bene cessit, saepe decidit Sen. tr., ego ab archetypo labor et decido Plin. iun.; occ. izpasti, izginiti iz česa, izgubiti, opustiti kaj, odpovedati, izogniti se čemu: an toto pectore deciderim Tib. ali sem (ji) povsem izginil iz srca, quanta de spe decidi! Ter. kakšno upanje mi je splavalo po vodi! Antiochus postquam a spe societatis Prusiae decidit … L., postquam spe decidit Suet.

décliner [-kline] verbe transitif odkloniti, zavrniti; grammaire sklanjati; verbe intransitif nagibati se, pojemati, (u)padati, pešati, hirati

décliner la compétence d'un juge odkloniti pristojnost nekega sodnika
décliner une invitation, une offre, un honneur odkloniti povabilo, ponudbo, čast
décliner toute responsabilité odkloniti vsako odgovornost
décliner son nom povedati svoje ime (priimek)
les forces du malade déclinent bolnikove moči pešajo, pojemajo
ma santé décline zdravje mi peša
son état va en déclinant njegovo stanje se vse bolj slabša

decomporre^*

A) v. tr. (pres. decompongo)

1. razstaviti, razstavljati; razčleniti, razčlenjevati (tudi pren.)

2. razkrojiti, razkrajati

B) ➞ decomporsi v. rifl. (pres. mi decompongo) razkrojiti, razkrajati se

deconcentrare

A) v. tr. (pres. deconcentro) dekoncentrirati

B) ➞ deconcentrarsi v. rifl. (pres. mi deconcentro) dekoncentrirati se, postati raztresen