Franja

Bargyliae -ārum, f (L.) ali Bargylia -ōrum, n (Plin.) (τὰ Βαργύλια) Bargilije, obmorsko mesto v Kariji. Od tod subst. Bargylētae -ārum, m Bargilijec, preb. Bargilij: Ci. ep.; adj. Bargyliēticus 3 bargilski: sinus L.

Bārium -iī, n (Βάριον) Barij, apulsko obmorsko mesto (zdaj Bari): L., H., T. idr.

Basilīa (Basilēa) -ae, f Bazilija, Bazileja, mesto v Helveciji (zdaj Basel): Amm.

Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.

bastion [bastjɔ̃] masculin izpostavljeni del utrdbe ali trdnjave, bastion; branik, močno oporišče, figuré trdnjava

cette ville est un bastion du socialisme to mesto je trdnjava socializma

bât [bɑ] masculin tovorno sedlo

animal masculin de bât tovorno živinče
cheval masculin de bât tovorni konj, figuré tovorni osel
c'est là que le bât le blesse (figuré) tu ga čevelj žuli
voilà où le bât le blesse to je njegova šibka točka, njegovo ranljivo mesto

Batāvodūrum -ī, n Batavodur, mesto v pokrajini Batavcev: T.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

Batulum -ī, n Batul, mesto v Kampaniji: V., Sil.

bavarski pridevnik
(o Bavarski in Bavarcih) ▸ bajor

bég² flight; escape; run; getaway; (poražene vojske) rout; (z ljubimcem) elopement; (iz ječe) breakout

divji, brezglav bég stampede
bég kapitala flight of capital
bég možganov (figurativno) brain drain
bég z dežele (v mesto) drift from the land
pognati, zapoditi v bég to put to flight, vojska to put to rout
pognati se v bég to take (to) flight, to flee
spustiti se v bég to take to one's heels
naš napad je pognal sovražnika v bég our attack put the enemy to flight

Belbinātēs, m (Βελβινάτης: Βελβίνα lakonsko mesto) belbinski: ager Belbinates L.

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.

Bēlō (Bēlōn) -ōnis, f Belon, mesto v betski Hispaniji z istoimensko reko (zdaj Rio de Barbate): Mel., Plin.

Benetke samostalnik
(mesto v Italiji) ▸ Velence

Beneventum -ī, n (prej Maleventum, zdaj Benevento) Benevent, hirpinsko mesto v Samniju: Ci., L., H. idr. Od tod adj. Beneventānus 3 beneventski, iz Beneventa: ager Ci., L., sutor Iuv.; subst. Beneventānī -ōrum, m Beneventčani, preb. Beneventa: L.

Beograd samostalnik
(glavno mesto Srbije) ▸ Belgrád, nekdaj ▸ Nándorfehérvár

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Bergomum -ī, n Bergom (zdaj Bergamo), mesto v Cisalpinski Galiji: Plin., Iust. Od tod preb. Bergomātēs -ium, m Bergomčani: Ca. ap. Plin., Plin.

berljiv pridevnik
1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányosNjegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvashatóVaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvashatóPovezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv