Franja

skupínski de groupe, collectif

skupinski let vol moški spol en groupe
skupinski posnetek (foto) photo ženski spol de groupe
skupinski potni list passeport moški spol collectif
skupinski pouk enseignement moški spol par groupes
skupinska terapija thérapeutique ženski spol en groupe
skupinsko zavarovanje assurance ženski spol de groupe (ali collective)

slabo vreme srednji spol schlechtes Wetter, das Schlechtwetter
če bo slabo vreme bei Schlechtwetter
fronta slabega vremena die Schlechtwetterfront
obdobje slabega vremena die Schlechtwetterperiode
območje slabega vremena das Schlechtwettergebiet
stalno območje slabega vremena die Wetterecke, der Wetterwinkel
polet/let v slabem vremenu letalstvo der Schlechtwetterflug

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

slúžba service moški spol ; fonction ženski spol , emploi moški spol , charge ženski spol , poste moški spol , place ženski spol

v službi de service, en activité
brez službe sans emploi, sans place, chômeur
služba božja service, office (divin), culte moški spol
delovna služba service du travail
dnevna služba service de jour
državna, javna služba service public (ali de l'État)
duhovniška služba sacerdoce moški spol, fonctions sacerdotales
nočna služba service (ali permanence ženski spol) de nuit, équipe ženski spol de nuit
služba pri okencu service du guichet
poročevalska, obveščevalna služba service d'information, service de renseignements
radijska služba service de radio(communication)
radijska vremenska služba service météorologique de la radio
stražna služba service de garde, faction ženski spol
šolska služba fonction enseignante
učiteljska služba (osnovne šole) fonction ženski spol d'instituteur, (višje šole) charge de professeur, professorat moški spol
upravna služba service administratif
vojaška služba service (militaire)
vremenska služba service météorologique, familiarno météo ženski spol
zaupna služba poste de confiance
zdravstvena služba service sanitaire (ali d'hygiène publique)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
v opravljanju svoje službe dans l'exercice de ses fonctions
nastopiti službo entrer en fonction (ali en service, en charge)
opravljati službo exercer une fonction, s'acquitter de ses fonctions, occuper une fonction (ali une charge)
opravljati dve službi hkrati cumuler deux emplois
potegovati se za službo solliciter (ali postuler, briguer, demander) un emploi, se porter candidat à (ali pour) un emploi
vzeti koga v službo prendre quelqu'un en service (ali à son service)
zapustiti službo se démettre de ses fonctions, démissionner, résigner (ali abandonner) ses fonctions (ali sa charge)
ima trideset let službe il a trente ans de service
služba je služba le travail, c'est le travail
goste službe, redke suknje douze métiers, quatorze malheurs

slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

slúžiti v vojski to serve in the army
slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
slúžiti si kruh to earn one's living
sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
slúžiti za zgled to serve as an example
kje služite? where are you working?, who are you working for?
to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
ta plašč mi dobro služi this coat wears well
čemu služi to? what is the use of that?
nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters

sôba room; arhaično chamber

sôba za eno osebo single room
sôba za dve osebi double room
družabna sôba (salon) drawing room
sôba za kajenje smoking room
sôba za oblačenje dressing room
otroška sôba nursery
spalna sôba bedroom
sôba za knjige library
sôba za goste guest room, spare room
dnevna sôba living roam, sitting room
študijska sôba study
sôba jedilnica dining room
šolska sôba (učilnica) schoolroom
učiteljska sôba staff room
sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
sosedna sôba adjoining room
podstrešna, mansardna sôba attic, garret
sôba za služinčad servants' room
sôba v zidu (brez okna) alcove
sôba v bolnišnici ward
majhna sôba little room, closet
prazna sôba vacant room
opremljena sôba furnished room, apartment
stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
vrsta, niz sôb suite of rooms
sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
najeti sôbo to rent a room
oddati sôbo to let a room
odda se sôba room to let
oddajamo sôbe rooms to let
deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
pospraviti, urediti sôbo to do one's room
ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
bolniška sôba sick room

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

soixantaine [swasɑ̃tɛn] féminin

une soixantaine de (personnes) kakih šestdeset (oseb); starost 60 let
avoir la soixantaine biti 60 let star
approcher de la soixantaine bližati se svojim 60 letom

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

somewhere [sʌ́mwɛə] prislov
nekje, kjerkoli; nekam, kamorkoli

somewhere else nekje drugod, nekam drugam
somewhere about 1970 nekje (nekako) okrog leta 1970
somewhere about here tukaj nekje, v bližini
somewhere towards midnight nekje (enkrat) proti polnoči
somewhere or other ne vem kje, kjerkoli, kamorkoli
he is somewhere about fifty on je kakih 50 let star
he lives somewhere near us on stanuje nekje blizu nas
let's go somewhere pojdimo kam(orkoli)!

somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)

1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.

2. metaf.
a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.

3. meton.
a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm.

sonado slaven; razvpit

la sonada ocasión edina priložnost, ki se nudi
hacer una que sea sonada dati mnogo govoriti o sebi
a los 60 años bien sonados precej čez 60 let star

suonato, sonato agg.

1. dopolnjen:
ha cinquant'anni suonati dopolnil je petdeset let

2. šport žarg.
ciclista suonato izčrpan kolesar
pugile suonato od udarcev omamljeni boksar, boksarsko kljuse

3. pren. bedast, poneumljen

sorbeō -ēre, -uī (—) (iz *sr̥bei̯ō, indoev. baza *ser-bh- srebati; prim. gr. ῥοφέω, ῥυφέω, ῥυφαίνω srebati, srkati = lit. srēbiù, surbiù = let. surbju srkati, srebati, let. strebju srkati, jesti z žlico, sl. srebati, srebanje, nem. schlürfen, hr. srȅbati, češko vstrōebat)

1. srebniti (srebati), izsrebati, posrebati, (po)srkniti, (po)srkati (posrkavati), izsrkati (izsrkavati): ius vitulinum Cels., medullas Lucan., margaritas aceto liquefactas Suet.; preg.: simul flare sorbereque haud facile Pl. pihati in srebati = iz sebe in v sebe dihati, izdihniti in vdihniti.

2. metaf. (večinoma o stvareh) nasploh kaj (po)srebati, (po)goltniti, (po)goltati, požreti (požirati), vpi(ja)ti, popi(ja)ti, vsrkati (vsrkavati), vsrkniti (vsrkovati): Sen. tr., Mart. idr., Charybdis … naufragia sorbens S. fr., Charybdis … sorbet in abruptum fluctūs V., Charybdis nunc sorbere fretum, nunc reddere (sc. dicitur) O., puppis sorbet mare Val. Fl., quae (sc. flumina) … partim sorbentur ab ipsa (sc. terra) O., ostendens, quae sorbuit (sc. terra) Plin., exiguum est, quod terra sorbeat Sen. ph., sorbebat rotas maligna tellus Stat., campi sorbentes Latium (= rimsko kri) Sil., sorbent avidae praecordia flammae O. použivajo, sorbere aëra Iuv., illa quoque in corpus pariter sorbere necessest Lucr., altus equorum (sc. cruor) … sorbet vestigia turmae Sil. pokriva, minus sorbet politurā charta Plin. pije, vpija, popivna, genera rubricae maxime sorbentur tectoriis Plin. se vpijajo v …

3. Klas. le pren. pogoltniti (pogoltati), požreti (požirati), (pre)trpeti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quid eum non sorbere animo censetis? Ci., ut ista odia non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. — Soobl. sorbō -ĕre: Ap., Prisc., Prob.; pf. sorpsī: Val. Max., Char., Prisc., Prob.; sup. sorbitum in sorptum navaja sicer Prisc., a teh oblik ne izpričuje s primeri.

sorbum -ī, n (prim. let. sārts rdeč v obraz) „rdeča jagoda“, potem rdeča brekova jagoda: Ca., Varr., V., Col., Plin.

sorbus -ī, f (iz *sor-dhos; prim. let. sārts rdeč v obraz) bot. po svojih rdečih jagodah (sorbum) imenovano drevo, brék ali bréka ali brékovec (Sorbus torminalis Linn.): Col., Plin.

sovražnikov (-a, -o) svoj. prid. k sovražnik; Feind(es)- (položaj die Feindstellung, dežela das Feindesland, ladja das Feindschiff, postaja der Feindsender, propaganda die Feindpropaganda)
priti v sovražnikove roke in Feindeshand fallen
let nad sovražnikovovim ozemljem vojska, letalstvo der Feindflug