Franja

sūtōrius 3 (sūtor) čevljarski: atramentum Ci. ep., Cels., Plin. čevljarska črna barva (galic, galič), fistula Plin. čevljarski nož (krinec, krajač), atrium sutorium Varr. čevljarska lopa (kraj v Rimu); subst. sūtōrius -iī, m bivši čevljarski krpač: nostri enim, credo, gravis habent, Turpionem sutorium et Vettium mancipem Ci. ep.

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

Sȳros -ī, f (Σύρος) Síros, kikladski otok med Delosom in Parosom, rodni kraj Ferekida (še zdaj Syros): O., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sȳricus 3 síroški: Col., Plin.

2. Syrius 3 (Σύριος) síroški, na Sírosu rojen, po rodu s Sírosa: Ci.

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

tabou [tabu] masculin, religion, figuré prepoved, nedotakljivost, tabu; adjectif nedotakljiv, prepovedan, svet

lieu masculin, mot masculin tabou prepovedan kraj, beseda
employé masculin tabou nameščenec, ki se ne sme kritizirati

Tagastē Tagásta, mesto v Numidiji, rojstni kraj sv. Avguština. — Od tod adj. Tagastēnsis (Thagastēnsis) -e tagástski, tagáški: oppidum Plin. (5, 30, kjer najdemo v novejših izdajah Tagesense), municeps Thagastensis Aug.

tekmovanj|e¹ srednji spol (-a …) šport der Wettkampf, Kampf (boksarsko Boxwettkampf, izločilno Ausscheidungskampf, klubsko Klubkampf, moštveno Mannschaftskampf, veslaško Ruderwettkampf, vrhunsko Spitzenkampf), der Wettbewerb (šolsko Schulwettbewerb, tekaško Laufwettbewerb, v hitrostnem drsanju [Eisschnellaufwettbewerb] Eisschnelllaufwettbewerb, v skokih Sprungwettbewerb, v spretnostni vožnji Geschicklichkeitswettbewerb, v umetnostnem drsanju Eiskunstlaufwettbewerb, za pokal Pokalwettbewerb), die Austragung, die Ausspielung
plavalno tekmovanje das Wettschwimmen
strelsko tekmovanje das Preisschießen, Wettschießen
telovadno tekmovanje das [Wetturnen] Wettturnen
tekmovanje z mečem das Degenfechten
tekmovanje moštev v vožnji: das Mannschaftsfahren
tekmovanje v dresurnem jahanju die Dressurprüfung
tekmovanje v smuku das Abfahrtsrennen
dodatno/dopolnilno tekmovanje das Stechen, die Stichrunde, der Stichkampf
izvesti dodatno tekmovanje stechen
pravica do tekmovanja die Startberechtigung
prizorišče/kraj tekmovanja der Austragungsort
udeleženec tekmovanja der Wettbewerbsteilnehmer
zmagati na tekmovanju den Wettbewerb gewinnen

Temenos, n (gr. τὸ τέμενος ločen, omejen kraj) Témen(os) = svetiščni okraj, posvečen gaj, poseb. Apolonu posvečeni gaj pri Sirakuzah. Od tod

1. Temenītēs -ae, m (Τεμενίτης) Temenít (= v gaju čaščeni), tj. Apolon in njegov v omenjenem gaju stoječi kip: Ci., Suet. (z acc. Temenitem).

2. Temenītis -idis, f (Τεμενῖτις) témenska
a) porta Témenska vrata = Gajska vrata v Tarentu, skozi katera se je prišlo do nekega Temena: L.
b) (sc. κρήνη) Témenski vrelec (Temenítida) v omenjenem Apolonovem gaju pri Sirakuzah: Plin.

teneō -ēre -uī, tentum (prim. tendō)

I.

1. (trdno) držati, v roki (ustih ipd.) imeti: Ter., Plin., Sen. rh. idr., argentum Pl., canes O. na vrvi (vožincu), pyxidem in manu tenere Ci., fragmina manu O., languenti manu carchesia mixta O., aliquem manu tenere S. za roko, cibum ore (v ustih) Ci., Ph., aram tenentem iurare iussit N., dexterā cornu tenet O., flos tenetur radice O. se drži korenine, canis tenet cervum V. je popadel; pren.: gubernacula rei publicae Ci., rem manibus Ci. spoznavati, kakor da bi bila otipna, res oculis et manibus tenetur Ci. stvar je očitna in otipljiva (otipna).

2. occ.
a) (v objemu, objeto) držati, obje(ma)ti: colla (umeros) lacertis O., victorem tenent avidisque amplexibus haerent O.
b) obrnjeno (= namerjeno) imeti, obrniti (obračati): manus tenui a pectore O., oculos immotos in aliquem O. nepremično upirati oči v koga, nepremično zreti v koga, oculos sub astra V., lumina fixa in vultu O., ora defixa V. oči imeti pobešene, solo fixos oculos V., attentos animos ad decoris conservationem Ci. natančno paziti in gledati na dostojnost; s prolept. obj. ubrati (ubirati) pot, iti, hiteti, speti: quo tenetis iter? V., medium iter classe V., cursum vento V., cursūs V. imeti smer vedno pred očmi, vseskozi se držati smeri, iter mediae urbis V. po sredi mesta si utreti pot (se preriti), fugam per medios hostes V. obrniti se v beg po sredi skozi sovražnike, bežati po sredi skozi sovražne vrste; od tod
c) jadrati, pluti, peljati se, voziti se ipd.: Diam tene O., tenere ad insulam Vulcani L., ab Sicilia ad Laurentem agrum L., Cloanthum respicit propriora tenentem V. bližje plujočega, inter utrumque tene O. vozi po sredi, ventus adversum tenet (piha, vleče) Athenis proficiscentibus N.
d) kak kraj doseči (dosegati, dosezati), kam dospe(va)ti, prispeti, pripluti, prijadrati, priplavati ipd.: regionem L., portum L., O., Ciconum populos O., Hesperium fretum O., iam arva tenebant V.; pass.: Linternum tenetur O.; pren. kaj doseči, domoči se do česa: Aiaci non est tenuisse superbum, sit licet hoc ingens, quidquid speravit Ulixes O., virtute regnum L.

3. metaf. z umom doseči (dosegati, dosezati), doume(va)ti, doje(ma)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, pojmiti ipd.: nunc teneo, nunc scio, quid sit hoc negotii Pl., tenes? ali tenesne? Kom. razumeš?, doumeš?, (omnem) rem tenes Kom. zadel si, prav imaš, pogodil si jo, teneo istuc (omnia, pulcre, recte, satis) Pl., reconditos eius sensūs Ci., quae et saepe audistis et tenetis animis Ci., omnia norat, omnium aditūs tenebat Ci., quae a Romanis auguribus ignorantur, a Cilicibus tenentur Ci., quo pacto cuncta tenerem H.; z odvisnim vprašanjem: tenes, quid dicam Ter., quibus studiis semper faveris, tenemus Ci.; z inf. ali ACI: qui et bene et male facere tenet Pl., nec tenet amissam laevam inter equos abstraxe rotas Lucr. —

II.

1. v posesti (lasti, oblasti, rokah) imeti, posedovati, posestvovati, biti posestnik (lastnik, imetnik, posedovalec), zavzemati: Icti. idr., locum amicitiae apud aliquem N., C. biti prijatelj koga (komu), principatum eloquentiae N., imperium ali summam imperii C. imeti vrhovno poveljstvo, biti vrhovni poveljnik, quod ceteri potuerunt, hic tenuit N., multa hereditatibus, multa emptionibus tenebantur sine iniuriā Ci., tenere provinciam liberam a praedonibus Ci.; pesn.: vulnus in pectore tenens O. z ranjenim srcem; pren.: aliis murum tenentibus intus O., cum semel tenuerunt aequora venti O., tellus Aetnaea tenebat Daedalon O., locum et regna O., tenere rem publicam, tudi samo tenere (sc. rem publicam) Ci. imeti oblast v državi, imeti oblast nad državo, imeti državo v svojih rokah; prima tenere V. zavzemati prvo mesto, biti prvi, scaenam tenere Suet. vladati na odru, biti zvezda (o gledaliških umetnikih), tuta V. biti na varnem; o vladarjih: tenere urbem N., Capreas regnum (= kot kraljevstvo) tenere V., terras dicione V., gentem imperio et armis V., quae tenuit dives Achaemenes H.; pren.: cum rem publicam opes paucorum, non virtutes tenere coeperunt Ci.

2. occ.
a) kje (pre)bivati, stanovati, domovati, živeti, poseljevati, naseljevati: Thraeces eas regiones tenebant N., primum locum aedium N., montium iuga L., deus Delphos Delonque tenens O., gurgitis ima V., delphines silvas tenent O., vallemque boves amnemque tenebant V. bivati, muditi se.
b) zasedeno (v zasedi) držati, zasedati, imeti v rokah: Erycem N., portas, loca iussa V., locum praesidio C., litora, insulam, portum, montem, oppidum C., tenente omnia equitatu L.
c) (kot poveljnik) poveljevati, zapovedovati, voditi: alterum cornu, exercitum pedestrem N.
d) (ljubljeno osebo) imeti, vezati, držati, priklepati nase: saepe aliam tenui Tib., te iam tenet altera coniunx O., Cyllaron una tenet O., dum me Galatea tenebat V. me je imela v zankah, quendam mulier non rudis tenebat Ph.; od tod (kot vzklik po dolgi ločitvi) teneo te Ter., O., Ap. = zopet te imam, zopet si moj.

3. sinekdoha zaobsegati, zajemati (= contineo, gr. κατέχω): haec populos, haec magnos formula reges tenet H.; pass. zaobsežen (zajet, vsebovan) biti v čem, stati (obstajati, obstojati) v čem ali iz česa, sesta(ja)ti (biti sestavljen) iz česa, tikati se česa, zadevati kaj, pripadati čemu, spadati k čemu, soditi kam (včasih lahko pass. slovenimo act. z glag. zajemati, zaobsezati): quod tenetur hominum societate Ci., ut homines deorum agnatione teneantur Ci., si Asia hoc imperio non teneretur Ci., causae, quae familiaritate tenentur Ci.

4. metaf.
a) napolnjevati, zavzemati, držati ipd.: primam aciem viginti cohortes tenebant C. v prvi bojni vrsti je stalo (bilo) … , pallor hiemsque loca tenent O.; o raztezanju: latus tenet D milia passuum C. zavzema, castra summum iugum tenebant C., tantum spatii O., rostrum os tenet O. namesto ust je kljun.
b) (o afektih, močnih čustvih) (na)polniti (napolnjevati) = navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti (obhajati), polastiti (polaščati, polaščevati) se, premagati (premagovati), obvladati (obvladovati), (za)gospodovati, (za)gospodariti nad kom: auri argentique studio teneri Cu., error amantem tenet O., somnus tenet aliquem O., desiderio teneri Ci., misericordia me tenet Ci., hominem tenet libido S., magna me spes tenet Ci., quā spe ut vivere velint, tenebuntur Ci., Romanorum ingenti admiratione teneri Eutr., historiae per se tenent lectores Vitr. —

III.

1. držati, obdržati, ohraniti: terra tenetur nutu suo Ci. se drži (ohranja) (v ravnotežju); pren.: aliquem in servitute (in officio) C. v pokorščini, nomen antiquum O., syringa nomen tenuisse puellae O., tribus rebus animantium vita tenetur Ci.; s predik. acc.: tyranni oppressas tenebant Athenas N. držali so v stiski (v strahu), se quietum L. biti pri miru, mirovati.

2. metaf. držati kaj, držati se česa, pridrž(ev)ati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ohraniti (ohranjati) kaj: naves cursum tenere non poterant C.; od tod pren.: ut viam teneas nulloque errore traharis O., tenuere silentia cuncti O. so molčali, pacem O., morem, consuetudinem, ordinem, fidem, foedus, modum Ci. idr.

3. intr. obdržati se, trajati: imber per totam noctem tenet L., silentium aliquamdiu tenuit L., tenet fama lupam ex montibus cursum flexisse L. govorica gre, govorica je, govori se. —

IV.

1. udržati, zadrž(ev)ati, muditi, ovreti (ovirati): hostem impedito loco (in angustiis) C., teneri metu C., coepta O., eurus tenuit reditura vela O., manus vix tenere a O., aliquem longo sermone O., ne diutius (sc. vos) teneam Ci., non teneo te pluribus Ci. nočem te še naprej zadrževati, vix se populus Romanus tenuit Ci., non vincula navīs ulla tenent V., impetus hastam tenet (ovira) lenta radice V.; z ne (quominus): te, ne faceres, tenuit reverentia O., naves vento tenebantur, quominus in portum venirent C., ea modo una causa, ne transirent flumen, tenuit Romanos L., ne persequeretur Mithridaten, seditio militum tenuit L., diu non perlitatum tenue-rat dictatorem, ne ante meridiem signum dare posset L.

2. occ.
a) držati, imeti koga zaprtega (v zaporu), pass. biti zaprt: eādem custodiā tenebatur N., si silvis clausa tenebor O.
b) (duhove na zgornjem svetu) pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, (za)rotiti (zarotovati): Plin., iam tenet infernas magico stridore catervas Tib.; pren.: pudor ora tenebit O. sram bo zapiral usta, obsessus teneor V.

3. metaf. zadrž(ev)ati (izbruh kakega afekta, kake strasti), (o)brzdati, (u)krotiti: lacrimas, iram, iracundiam, dolorem, vocem O., ea, quae dici possunt L. zamolč(ev)ati, molčati o … , risum teneatis, amici H. —

V.

1. (trdno) držati: in salo navem tenere (in ancoris) N. na sidru (mačku) držati, imeti zasidrano, loca sunt, egregia ad tenendas ancoras Auct. b. Alx., in obsidione Athenas tenuerunt N. so držali pod obleganjem (obsedo) = so oblegali (obsedali), artius illigata tigna tenebantur C., legiones alienas C. obdržati, zadržati, tenendum est, quod promiseris Ci.; pren.: decus et honorem V. ohraniti, zadržati, memoriam alicuius rei ali rem memoriā Ci. ohraniti (ohranjati) v spominu koga (kaj), spomniti (spominjati) se koga (česa), pomniti koga (kaj); tako tudi: signa mente V. in tudi samo tenere (v istem pomenu): satin haec meministi et tenes? Pl., numeros memini, si verba tenerem V.; z ACI: tenendum est nihil curandum esse post mortem Ci.; occ.
a) (kak kraj) držati, zadržati, obdržati, ohraniti (ohranjati): et suum quisque locum teneat C., tumulum, praesidium C., sedem patris, loca L.
b) držati (imeti) koga (ki mu je bila dokazana krivda), dokazati komu krivdo, zalotiti, zasačiti koga, dobiti koga, stopiti komu na prste: Icti., teneo te Ci. idr. zdaj te imam; z dvojnim acc.: iam te non furem (= kot tatu) teneo, sed raptorem (= kot roparja) Aug.; v pass.: me teste teneris O., teneri in manifesto peccato Ci.; z gen.: teneri repetundarum T., eiusdem cupiditatis T. dokazano biti vdan isti strasti, caedis crimine teneri Q.

2. metaf.
a) mikati, vzbujati zanimanje, zanimati, pritegniti, prevzeti, očarati, razveseljevati, zabavati: mentes carmine V., pueri ludis tenentur, oculi picturā tenentur Ci.
b) vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati): Pl. idr., iure iurando, sacramento C., promisso Ci., L., leges eum tenent Ci., fatali lege (legibus V.) tenemur O., foedere teneri L., eā poenā, quae est de vi, teneri (zapasti kazni, dobiti kazen) Ci., diligenter teneri (sc. iure civili) Ci.
c) (svojo pravico ali mnenje) ohraniti (ohranjati, ohranjevati), zastopati, zagovarjati, braniti, dognati, držati se, vztrajati: propositum N., C., statum suum, ius suum, imperium in suos Ci., suum illud, nihil ut affirmet, tenet ad extremum Ci., causam L., H. dobiti pravdo, plura tenuit L., si recte conclusi, teneo (= imam prav) Ci., illud arte tenent (= trdno vztrajajo pri tem) accurateque defendunt, voluptatem esse summum bonum Ci.; abs. s finalnim stavkom: patres tenere non potuerunt, ut … L. niso mogli dognati, da … , plebs tenuit, ne consules crearentur L.

Opomba: Star. obl.: tetini po P. F.; cj. pf. tetinerim Pac. ap. Non., tetinerit Acc. ap. Non.; inf. pf. tetinuisse Pac.; fut. II tetinero po Fest.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

terminaison [tɛrminɛzɔ̃] féminin dokončanje, konec; grammaire končnica, obrazilo

terminaison d'une carrière, d'une vie konec kariere, življenja
(anatomie) terminaison d'un nerf konec, kraj živca
terminaison verbale glagolska končnica

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

tip up prehodni glagol
prekucniti, prevrniti, zvrniti; dvigniti na enem koncu

he tipped up the bench and slid me off dvignil je kraj klopi in zdrsnil sem na tla

TĪrȳns -ynthis in -ynthos, acc. -yntha, f (Τίρυνς -υνϑος) Tirínt, mesto v Argolidi, kjer je odraščal Herakles (Herkul), rodni kraj njegove matere Alkmene: Plin., Stat., Serv. — Od tod adj. Tīrȳnthius 3 (Τιρύνϑιος) tirínt(ij)ski, (poseb. o Heraklu (Herkulu) in vsem, kar je z njim povezano), Hêraklov (Hêrkulov), herakléjski (hêrkulski): iuvenis, hospes (= Herakles, Herkul) O., aula (= mesto Herculaneum Herkulaneum) Stat., tecta (= Sagunt) Sil., tela (= Heraklove, Herkulove) O., gens (= Fabijev rod, ki je baje izviral od Herkula) Sil., heros (= Herakles, Herkul) O. ali (= Chromis Hromis, Herkulov sin) Stat. ali (= Fabius Cunctator) Sil.; subst.

1. Tīrynthia -ae, f Tirín(t)čanka, Tiríntijka = Alkmena: O.

2. Tīrynthius -iī, m Tirín(t)čan, Tiríntijec = Herakles, Herkul: V.; pl. Tīrynthiī -ōrum, m Tirín(t)čani, Tiríntijci, preb. Tirinta: Plin.

tiskanj|e srednji spol (-a …) der Druck, das Drucken, das Druckverfahren, die Drucktechnik
tiskanje s šablono der Schablonendruck
kraj tiskanja der Druckort
prepoved tiskanja das Druckverbot
porabiti pri tiskanju verdrucken