Franja

jȅda ž jed: kakva jeda takva meda kakor se mi streže, tako se mi delo odseda

jegúlja (-e) f

1. zool. anguilla (Anguilla anguilla); pren.
izmuzniti se kakor jegulja sgusciare come un'anguilla

2. pren. persona ambigua, falsa, adulatrice

kàkšen (-šna -o) adj.

1. (izraža nedoločnost, poljubnost) qualche; uno; pl. alcuni... altri:
fanta bodo dali v kakšno šolo il ragazzo lo manderanno in qualche scuola
oblači se kakor kakšna princesa si veste come una principessa
tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne ecco qua le uova, alcune sono fresche, altre no

2. (izraža približnost, tudi v prislovni rabi) un, su:
mož ima kakšnih petdeset let l'uomo è sulla cinquantina
obiskal sem ga kakšne trikrat sono andato a trovarlo un due o tre volte

káliti kâlīm tranširati, razpravljati: Kata je kalila prasiće vešto kao čovek K. je razpravljala, tranširala pujske spretno kakor moški

kámen (-mna) m

1. pietra, sasso; roccia:
kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
obdelovati kamen lavorare la pietra
pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
brusni kamen mola
drobljeni kamen ghiaia, breccia
hudičev kamen pietra medicamentosa
kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
kresilni kamen pietra focaia
mejni kamen (mejnik) cippo di confine
mlinski kamen pietra molare
nagrobni kamen pietra sepolcrale
napisni kamen lapide
okrasni kamen pietra ornamentale
pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

4.
drag kamen pietra preziosa
poldrag kamen pietra semipreziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
spati kot kamen dormire come un macigno
hist. knežji kamen pietra del principe
kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
rel. kropilni kamen acquasantiera
rel. krstni kamen fonte battesimale
med. ledvični kamen calcolo renale
(tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
vinski kamen gromma, tartaro
rel. votivni kamen cippo votivo
med. zobni kamen tartaro
med. zolčni kamen calcolo biliare
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

kan|iti¹ (-em) tropfen; figurativno abfallen (tudi zate bo nekaj kanilo auch für dich wird etwas abfallen)
figurativno kakor kane wie es gerade kommt

káša (-e) f purè, purea (di patate)

1. gastr. pappa; passato:
(prosena) kaša pappa di miglio
redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
jabolčna kaša passato di mele

2. ekst. poltiglia

3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
pren. pihati komu kašo piantar grane
meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
med. barijeva kaša solfato di bario
les. lesna kaša pasta di legno
papirna kaša pasta, massa di carta
fiziol. želodčna kaša chimo

kázati montrer, faire voir, indiquer; faire preuve, démontrer, témoigner, prouver

s prstom kazati na koga montrer quelqu'un du (ali au) doigt
kazati proti severu indiquer (ali montrer) le nord
kakor vse kaže selon toute apparence
kaže, da on dirait que, il semble que (+ ind.)
na dež kaže le temps est à la pluie
setev (žito) dobro kaže les blés ont belle apparence (ali promettent une belle récolte)
ne kazati nevolje faire contre mauvaise fortune bon cœur
zobe kazati (o psu) montrer les dents
kazati se se montrer, se produire, se manifester, paraître, apparaître, faire acte de présence

kdaj³ prislov - časovno (enkrat) irgendwann
kdaj pa kdaj wann und dann, dann und wann, ab und zu
spet kdaj wieder einmal
že kdaj schon einmal
(že) sploh kdaj je, jemals
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
omejujoče: kakor kdaj je nachdem
kdaj že! schon längst!

kdo² [ó] (koga, komu …) nedoločno: wer, jemand, einer, irgendwer
je kdo tu? ist jemand da?
|
figurativno kakor kdo je nachdem
figurativno imeti česa: kot le kdo in Hülle und Fülle, übermäßig viel
| ➞ → kdove-

kdó (kóga) pron.

1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?

2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

klín (-a) m

1. cuneo, bietta, zeppa:
pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio

2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)

3. alp. chiodo da roccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
novico s klina sneti inventare di sana pianta
leteti v klinu volare in formazione a cuneo
pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo

kméčki (-a -o) adj. contadino, contadinesco, rurale; di campagna, delle campagne, rustico:
kmečko prebivalstvo popolazione contadina, delle campagne
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
kmečka hiša casa contadina, rustica
kmečka jed piatto contadino
pren. braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare ostinatamente qcs., rifiutare per imbarazzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kmečka lastovka rondine (Hirundo rustica)
bot. kmečki tobak nicoziana (Nicotiana rustica)
hist. kmečki upori rivolte contadine

ko⁴

1.
več/bolj/manj/dražji ko …, bolj ipd. (čim …, tem …) je mehr/weniger/teurer … desto/umso mehr usw.

2.
ko da (je) (kakor/kot da bi bilo) wie (ko da ga je kača pičila wie von der Tarantel gestochen)

3. v primerjavah: ➞ → kakor, ➞ → kot, ➞ → prejkoslej, ➞ → slejkoprej

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kócka dado m ; geom cubo m , hexaedro m regular

kocka na blagu cuadro m
kocka za juho cubito m
sladkor v kockah azúcar m cuadradillo
kocka je padla (fig) la suerte está echada
kakor pade kocka (fig) conforme diere el dado
vse na kocko staviti (fig) echar toda la carne en el asador

kóli členek (z oziralnimi zaimki, prislovi, vezniki za poudarjanje posplošenosti)

1. kakor koli (kakorkoli) comunque

2. kdor koli (kdorkoli) chiunque

3. kamor koli (kamorkoli) dovunque

4. kjer koli (kjerkoli) dovunque

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola