Franja

Zadetki iskanja

  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen
  • requisitōria f

    1. pravo (sklepni) tožilčev govor

    2. ekst. huda graja, pridiga:
    papà mi ha fatto una solenne requisitoria per la brutta pagella očka me je hudo oštel zaradi slabega spričevala
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • résda adv.

    1. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, proprio

    2. (izraža rahel pridržek) certamente:
    zamisel je resda dobra, a neizvedljiva un progetto certamente ottimo ma irrealizzabile

    3. (v medmetni rabi izraža pritrditev) vero:
    resda, tako je rekel vero, ha detto così
  • resin pridevnik
    1. (o grmu ali delu grma) ▸ hanga
    Odpadajoče jesensko listje se lahko nabere med resinimi poganjki in skazi njeno lepoto, še zlasti, ker ta vrsta cveti jeseni. ▸ A lehulló őszi falevelek megakadnak a hangahajtásokon és elcsúfítják a növényt, különösen akkor, ha ősszel virágzó hangafajtáról van szó.

    2. (o pijači) ▸ hanga
    resin čaj ▸ hangatea
  • respōnso m

    1. knjižno izrek (preročišča)

    2. ekst. odgovor, izrek:
    la commissione ha dato il suo responso komisija se je izrekla, je razsodila
  • retener* (glej tener) ob-, pri-, zadržati; shraniti; aretirati, prijeti, zapreti

    retener el aliento sapo zadržati
    retener sus lágrimas zadrževati solze
    retener en la memoria v spominu obdržati, zapomniti si
    retener en su poder pri sebi obdržati
    ha sido retenido en la escuela po pouku je moral ostati v šoli (je bil zaprt)
  • reventar [-ie-] raztrgati, uničiti; do smrti goniti (konja); utruditi, izčrpati; nadlegovati, dolgočasiti; póčiti, eksplodirati; figurativno skoprneti od nestrpnosti

    lleno hasta reventar nabito poln
    toser hasta querer reventar strašno kašljati
    ha reventado un neumático pnevmatika je póčila
    reventarse póčiti; čisto izčrpati se; zrušiti se od upehanosti
  • rezervírano adv.

    1. contegnosamente:
    rezervirano se držati assumere un contegno, atteggiarsi contegnosamente

    2. cautamente, con circospezione, con riserbo, con riserve:
    kritiki so film sprejeli precej rezervirano la critica ha accolto il film con notevoli riserve
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • rifiatare v. intr. (pres. rifiato)

    1. dihati; izdihavati

    2. pren. oddahniti se:
    lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
    ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil
  • riportare

    A) v. tr. (pres. ripōrto)

    1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

    2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
    riportare ciance prenašati čenče
    riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
    riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

    3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
    da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
    riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
    riportare una vittoria doseči zmago

    4. utrpeti; dobiti:
    nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

    5. pren. pripisati:
    riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

    6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
    sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

    7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

    B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

    1. vrniti, vračati se (z mislijo)

    2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

    3. vrniti, vračati se; preseliti se
  • risonanza f

    1. fiz. resonanca:
    risonanza acustica, magnetica, meccanica, nucleare zvočna, magnetna, mehanska, nuklearna resonanca

    2. odzvočje, odmev

    3. pren. odmev:
    la manifestazione ha avuto una vasta risonanza prireditev je močno odmevala

    4. pren. knjižno prizvok, odmev:
    risonanze petrarchesche di certa poesia petrarkistični prizvoki nekaterih pesmi
  • ritrarre*

    A) v. tr. (pres. ritraggo)

    1. nazaj potegniti, potezati; pren. odvrniti, odvračati

    2. dobiti, pridobivati, doseči, dosegati (tudi pren.):
    ritrarre guadagno (da) zaslužiti (od)
    dall'esperienza ha ritratto grande ammaestramento izkušnja ga je lepo izučila

    3. upodobiti, upodabljati; slikati; ekst. prikazati, opisati:
    ritrarre un paesaggio slikati krajino
    ritrarre in bianco e nero, a colori posneti v črno-beli tehniki, v barvah

    4. dvigniti, dvigovati, prejeti (denar)

    B) ➞ ritrarsi v. rifl. (pres. mi ritraggo) umakniti, umikati se; odstopiti, odstopati:
    ritrarsi da un proposito odstopiti od namere
  • ŕja (ŕje) f

    1. ruggine:
    od rje razjedena pločevina lamiera corrosa dalla ruggine
    pren. rja časa je načela njegovo slavo la ruggine del tempo ha intaccato la sua fama

    2. bot. (bolezen, glivica) ruggine:
    žitna rja ruggine del grano, dei cereali (Puccinia graminis)
    siva riževa pegavost brusone
  • rjovéti (-ím) imperf.

    1. ruggire (del leone); rombare (del motore); mugghiare (della tempesta)

    2. urlare:
    rjoveti na vse grlo urlare con quanto fiato si ha in corpo

    3. pren. imperversare, infuriare (uragano)
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • roer* o-, raz-glodati; razjedati, uničiti; žalostiti

    roer huesos kosti obirati
    roer libros (fig) knjige požirati, biti knjižni molj
    roer la orilla odplavljati breg (voda)
    me roe grize me
    eso le roe las entrañas (ali el corazón) to ga grenko žalosti
    ha roído el anzuelo (fig) ušel je nevarnosti
    roerse los codos de hambre (fig) stradati
    roerse las uñas nohte si gristi
  • rók término m ; plazo m

    dobavni rok plazo de entrega
    plačilni rok plazo de (ali para el) pago
    zadnji (milostni) rok plazo de gracia
    odpovedni rok (nameščenca) plazo de despedida, (pogodbe) plazo de anticipación (para rescindir un contrato)
    rok za premislek plazo para reflexionar
    rok dospelosti plazo (ali fecha f) de vencimiento
    podaljšanje roka prórroga f, prolongación f de plazo
    ob poteku roka a la expiración del plazo
    po poteku roka después de transcurrido el plazo
    v roku 10 dni en el término de 10 días
    v roku enega leta en el término de un año; de hoy en un año
    v najkrajšem roku en el plazo más breve posible; cuanto antes
    prošnja za podaljšanje roka solicitud f (ali petición f) de prórroga
    držati se roka observar un plazo
    odobriti (določiti, podaljšati, prekoračiti, zahtevati) rok conceder (fijar ali señalar, prorrogar, exceder, pedir) un plazo
    rok poteče (dne) 10. maja el plazo expira el 10 de mayo
    rok je potekel el plazo ha expirado
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani