Franja

können (konnte, gekonnt) znati (singen, deutsch, tanzen, ein Gedicht, nichts usw., peti, nemško, plesati, pesmico, nič itd.); lahko (kann ich kommen, singen usw. ali lahko pridem, zapojem itd.; negativ : ne morem); moči (morem, besonders verneint: ich kann nicht kommen, sagen usw. ne morem priti, reči itd.), was kann ich dafür kaj morem (za to); (möglich sein) etwas kann/kann nicht gelesen, gefunden usw. werden je/ni mogoče prebrati, najti itd.; nicht umhin können ne moči se zadržati; bei Vermutungen : lahko da je, utegne biti (sie kann krank sein lahko, da je bolna, utegne biti bolna, das kann wahr sein utegne biti res) ; (die Gelegenheit haben) imeti priliko (ich konnte mit ihm sprechen, ein gutes Wort einlegen imel sem priliko govoriti z njim/reči dobro besedo itd.) ; nichtvollendete Handlung: X kann ... vorweisen X izkazuje... man kann nie wissen nikoli se ne ve; gut können mit jemandem dobro se ujeti s (kom), dobro se razumeti s (kom); du kannst mich gern haben! pojdi se solit!; du kannst mich mal! pojdi v rit!

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

krétnja mouvement moški spol , geste moški spol ; acte moški spol , action ženski spol

delati veliko kretenj faire beaucoup de gestes, gesticuler
govoriti s kretnjami parler par gestes

krétnja (-e) f

1. mossa, gesto:
nagle, umirjene kretnje gesti rapidi, bruschi; gesti calmi
hlastna, jezna, nervozna kretnja gesto brusco, nervoso
obredne kretnje gesti rituali
govoriti s kretnjami parlare a gesti

2. knjiž. (dejanje, ukrep) gesto, atto; provvedimento:
simbolična kretnja atto, gesto simbolico

krváv (-a -o) adj.

1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
krvave roke mani insanguinate
gastr. krvava klobasa sanguinaccio
gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
krvavi boji combattimenti sanguinosi
krvava zarja un'aurora rosso sangue

2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potiti krvavi pot sudare sangue
pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
med. krvava griža dissenteria
zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
hist., jur. krvavi denarič riscatto
bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
otr. krvavo stegno baubau

lahko¹ [ó] (laže, najlaže)

1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

2.
lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

3.
lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

4. (z lahkoto) leicht, mühelos
lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
lahko ji je sie hat es leicht/gut
tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
ti se lahko smeješ du hast gut lachen
to je lahko reči das ist leicht gesagt
lahko mogoč gut möglich
lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

5.
ki (si) ga je lahko …. -bar
(zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)

lahkomíselno adv. sconsideratamente, sventatamente; allegramente:
lahkomiselno zapraviti premoženje dilapidare allegramente un patrimonio
lahkomiselno govoriti frivoleggiare

lahkóta facility; easiness; ease

z lahkóto with ease
z lahkóto govoriti angleško to speak English fluently

lájna (-e) f

1. muz. organetto di Barberia, carillon

2. pejor. tiritera, cantilena, antifona, musica, solfa:
zmeraj govoriti isto lajno ripetere sempre la stessa antifona
vedno ista lajna la solita solfa

lallō -āre (onomatop. beseda; prim. skr. lalallā lala, gr. λάλος blebetav, λαλέω blebetam, λαλία blebetavost, blebetanje, lit. lalúoti bebljati, nem. lallen nejasno govoriti, bebljati) „lala(la)“ peti, „tralalati“, „ajatuta(ja)“ peti, „ajatutajati“ (o dojilji ali materi, ki uspava otroka): Pers., Hier.

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

large² [la:dž] samostalnik
svoboda

at large na svobodi; nadrobno, obširno; na splošno; na slepo; v celoti, ves
to set at large spustiti na svobodo
to discuss s.th. at large nadrobno kaj pretresti
the nation at large ves narod
the world at large ves svet, vsi ljudje
to talk at large govoriti tja v tri dni
gentleman at large dvorjan brez posebnih dolžnosti; svoj gospodar, človek brez poklica
in (the) large na veliko, v celoti

larme [larm] féminin solza; figuré majhna količina vina ipd.

larmes pluriel de plomb šibre, svinčena zrna
une larme de vin malce vina
ému, touché (jusqu')aux larmes do solz ganjen
torrent masculin de larmes potok solza
vallée féminin de larmes solzna dolina
avoir toujours la larme à l'œil biti pretirano čustven
avoir des larmes dans la voix govoriti z ginjenostjo
j'ai la larme à l'œil na jok mi gre
être (tout) en larmes biti (ves) v solzah, jokati
faire venir les larmes aux yeux de quelqu'un, arracher des larmes à quelqu'un koga do solz ganiti
fondre en larmes topiti se v solzah
rire aux larmes do solz se smejati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
se noyer dans les larmes utapljati se v solzah
verser des larmes de joie jokati od veselja
verser des larmes de crocodile točiti krokodilove solze

latino

A) agg.

1. latinski:
lingua latina latinščina
popoli latini ekst. latinska ljudstva
quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
America Latina Latinska Amerika
vela latina navt. trioglato latinsko jadro

2. relig. (rimsko)katoliški:
chiesa latina katoliška cerkev

B) m

1. (f -na) Latinec, Latinka

2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
parlare latino govoriti nerazumljivo
intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)

C) m jezik latinski jezik, latinščina:
latino volgare vulgarna latinščina

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

látovsko adv.
govoriti (po) latovsko parlare in gergo, parlare arabo

látovščina charabia moški spol , baragouin moški spol , jargon moški spol , argot moški spol (du milieu)

latovščino govoriti baragouiner, parler charabia

laudatif, ive [lodatif, iv] adjectif pohvalen

parler de quelqu'un en termes laudatifs govoriti o kom s pohvalnimi besedami