Franja

articolare²

A) v. tr. (pres. articolo)

1. pregibati (ude):
articolare un dito pregibati prst

2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

1. stikati se (kosti)

2. deliti se:
l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)

artisan, e [artizɑ̃, an] masculin, féminin obrtnik, -ica, rokodelec; figuré stvarnik, stvaritelj, začetnik, povzročitelj

artisan d'art umetni rokodelec
être l'artisan de quelque chose biti vzrok česa, biti odgovoren za kaj
il est l'artisan de son malheur sam si je kriv svoje nesreče
être l'artisan de sa fortune biti svoje sreče kovač
à l'œuvre on connaît l'artisan delo hvali mojstra

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

assegnare v. tr. (pres. assegno)

1. dodeliti:
assegnare gli alloggi delle case popolari ai lavoratori dodeliti delavcem stanovanja v blokih

2. dati, zaupati, določiti; postaviti (na mesto):
gli assegnarono un lavoro di grande responsabilità zaupali so mu zelo odgovorno delo
fu assegnato al reparto vendite postavili so ga v prodajni oddelek

assembly [əsémbli] samostalnik
zborovanje, zbor, skupščina; sestavljanje, montaža
vojska znak za zbor

assembly belt tekoči trak
to hold an assembly zborovati
assembly room zbornica
assembly line delo na tekočem traku
assembly shop montažna dvorana

assenziēnte agg. pritrdilen, privolilen:
assenziente l'autore, l'opera fu tradotta delo je bilo prevedeno z avtorjevim privoljenjem

assommant, e [asɔmɑ̃, t] adjectif, familier utrudljiv, nadležen, neprijeten, dolgočasen, moréč

conférence féminin assommante dolgočasno predavanje
travail masculin assommant utrudljivo delo

assoziiert assoziierte Arbeit združeno delo; assoziiertes Mitglied pridruženi član

assujettissant, e [-sɑ̃, t] adjectif težaven, naporen; nadležen

travail masculin assujettissant naporno delo

astreignant, e [astrɛnjɑ̃, t] adjectif naporen, utrudljiv

travail masculin astreignant, tâche féminin astreignante naporno delo, težka naloga

atteler [atle] verbe transitif napreči, vpreči (à v); priklopiti

atteler les bœufs à la charrette vpreči vole v voz
atteler une voiture vpreči konja v voz, napreči voz
atteler quelqu'un à un travail vpreči koga v delo
s'atteler à (un travail) resno se lotiti (dela)

auf¹ Präposition:

1. na (auf den Tisch na mizo, auf dem Tisch na mizi; auf der Reise na potovanju, auf die Arbeit na delo, einladen auf eine Tasse Kaffee povabiti na kavo, auf Ihr Wohl na zdravje, auf diese Weise na ta način, aufs Haar gleichen biti na las podoben, auf Leben und Tod na življenje in smrt); auf einmal naenkrat

2. v (auf die Schule v šolo, aufs Gymnasium v gimnazijo)

3. proti (auf jemanden zu proti komu, auf die Nacht proti noči)

4. do (auf die Minute pünktlich do minute točno, von ... auf do)

5. za (Schlag auf Schlag udarec za udarcem, Unglück auf Unglück nesreča za nesrečo)

6. po (auf deutsch po nemško, auf seinen Rat po njegovem nasvetu); aufs neue znova; auf Grund na osnovi; auf Morgen na svidenje jutri

aufgehen^*

1. (sich öffnen) odpreti se, odpirati se, Naht: parati se, Geschwür: predreti se, Tau: odviti se; Saat: vznikniti, skaliti, kaliti; Teig: vzhajati, Gestirne: vzhajati, vziti; Vorhang: dvigniti se; figurativ Gedanken, Entschlüsse: poroditi se, porajati se

2. Rechnung: iziti se

3. aufgehen in zliti se z, pretapljati se v; in Arbeit aufgehen živeti samo za (delo); in Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; X ist in Flammen aufgegangen X so pogoltnili plameni

Augēās (Augīās) -ae, m (Αὐγείας) Avgeja, Avgija, Helijev in Nevpidamin sin, epejski kralj v Elidi, argonavt, ki mu je Herkul na Evristejevo povelje v enem dnevu počistil goveji hlev (v katerem je bilo 3000 goved), tako da je skozenj napeljal reko Alfej; hlev baje že trideset let ni bil očiščen: Hercules, qui Augeae egessit κόπρον Varr. ap. Non., Hercules Augiae regis bovile uno die purgavit Hyg., Augeas rex in Graecia excogitasse (namreč gnojenje njiv) traditur Plin.; preg.: cloacas Augeae purgare Sen. ph. Avgejev hlev čistiti = trdo in neprijetno delo opravljati. Od tod adj. Augēus 3 Avgejev: Augēis stabulis Aus. — Soobl. Auge͡us -eī, m Avgej: Hyg., Sen. tr., Ap., Augei stabulis Aus. (drugi berejo Augēis stabulis).

Ausstand, der, (-s, Ausstände)

1. stavka, štrajk, prekinitev dela; in den Ausstand treten prekiniti delo; sich im Ausstand befinden stavkati

2. (Ausscheiden) odhod (iz službe, šole), slovo

autōnomo

A) agg.

1. avtonomen, samoupraven

2. neodvisen, samostojen:
lavoro autonomo samostojno delo
azienda autonoma samostojno podjetje

B) m (f -ma)

1. polit. pripadnik (-ica) Avtonomije

2. član samostojne sindikalne organizacije (ki ni povezana s C.G.I.L., C.I.S.L., U.I.L.)

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

avío moški spol oprema, oborožitev, živež pastirjev

¡al avío! vsak na svoje delo!
avíos pl orodje; začimba
avíos de escribir pisalno orodje

avtoritatíven authoritative

avtoritatívno mnenje an authoritative opinion
to je edino avtoritatívno delo o tem vprašanju it is the only authoritative work on the question
njegovo mnenje je avtoritatívno his opinion is regarded as conclusive
avtoritativno prislov masterfully, without paying heed to protests