ravager [ravaže] verbe transitif opustošiti, razdejati; spačiti; figuré uničevati
la guerre a ravagé le pays vojna je opustošila deželo
les sauterelles, les pluies ravagent les récoltes kobilice, deževje pustoši(jo), uničuje(jo) pridelke, letino
la grêle a ravagé les vignobles toča je potolkla vinograde
la maladie, le malheur l'ont ravagé bolezen, nesreča ga je uničila
Zadetki iskanja
- razdejáti (-déjem) perf.
1. devastare, distruggere, rovinare, disastrare:
neurje je razdejalo obalo l'uragano ha devastato la costa
vojna je razdejala gospodarstvo la guerra rovinò l'economia
2. pren. sconquassare, scompigliare; mettere sottosopra:
otroci vse razdenejo i bambini mettono tutto sottosopra
bolezen ji je razdejala obraz la malattia le ha deturpato il volto - rdéčka (krava) vache rousse ; (rdeča mravlja) fourmi ženski spol rouge ; (rdeče jabolko) pomme ženski spol rouge
rdečke (bolezen) rubéole ženski spol - rdečke samostalnik
medicina (bolezen) ▸ rubeola, rózsahimlőcepljenje proti rdečkam ▸ rubeola elleni oltáscepivo proti rdečkam ▸ rózsahimlő elleni vakcinaokužba z rdečkami ▸ rubeolával megfertőződikzboleti za rdečkami ▸ megbetegszik rózsahimlővelpreboleti rdečke ▸ átesik a rózsahimlőnvirus rdečk ▸ rubeolavíruscepiti proti rdečkam ▸ rubeola ellen beolt - réceptivité [resɛptivite] féminin sprejemljivost, dovzetnost, receptivnost
réceptivité à une maladie dovzetnost za (neko) bolezen - réchapper [rešape] verbe intransitif (srečno) uteči, prestati, srečno jo odnesti
j'ai réchappé à cette crise srečno sem prestal to krizo
nous avons réchappé de cette guerre, de cette maladie srečno smo prestali vojno, to bolezen
personne n'en a réchappé nihče se ni rešil, ni ostal živ (pri življenju) pri tem - recur [rikə́:] neprehodni glagol
vrniti se, vračati se, vračati se v mislih ali besedah (to na)
zopet nastopiti (dogodek), ponoviti se, obnoviti se; zateči se (to k)
pasti na pamet, priti na um, spomniti se
an ever recurring question vedno nastopajoče, stalno se ponavljajoče vprašanje (problem)
recurring decimal matematika periodična decimalka
recurring disease ponavljajoča se bolezen
it recurred to me spomnil sem se
to recur in (on, to) the mind priti nazaj na um, na pamet - rečna slepota stalna zveza
medicina (okvara vida zaradi parazita) ▸ folyami vakság
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota, je bolezen, ki jo povzroča okužba z zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. ▸ Az Onchocerciasis, amely folyami vakság néven is ismert, az Onchocerca volvulus parazitaféreg által okozott betegség.
Sopomenke: onkocerkiaza - redoutable [-dutabl] adjectif strašen, strahovit; nevaren
arme féminin redoutable strahovito orožje
ennemi masculin, maladie féminin redoutable nevaren sovražnik, nevarna bolezen - re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)
1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.
2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.
3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3
1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.
2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.
Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter. - relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)
relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo - remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček
sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila - remédiable [rəmedjabl] adjectif ozdravljiv
mal masculin remédiable ozdravljiva bolezen
(figuré) un désordre remédiable nered, ki se mu da odpomoči - résen serious; grave; earnest; austere; (svečan) solemn; (nevaren) critical
to je résna stvar, zadeva this is a serious matter
résni simptomi grave symptoms pl
z résnim pogledom with a grave look
položaj postaja résen the situation is getting serious
résna bolezen serious illness
résna glasba serious music
résno čtivo serious reading
zakaj si videti tako résen? why do you look so serious? ➞ rešeno - résen (-sna -o) adj.
1. serio, austero, grave; contegnoso:
resen značaj carattere serio
resen pogled sguardo serio
resen glas voce seria, tono serio
resno vedenje comportamento serio, decoroso
2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
resen študent uno studente serio, solerte
imeti resne namene avere intenzioni serie
3. muz. serio:
resna opera opera seria
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera
4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
resna literatura letteratura seria
5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
resna bolezen malattia grave
resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante
6. (hud, velik) serio:
resna ovira ostacolo serio
7. (čvrst, temeljit) sodo:
resni argumenti argomenti sodi - resníčen (-čna -o) adj.
1. vero, veritiero, verace, reale, autentico; effettivo:
resnični in pravljični svet il mondo reale e il mondo delle favole
resnična, umišljena bolezen malattia vera, immaginaria
resnične besede parole veraci
resnične (dejanske)
izgube perdite effettive
2. (v skladu z določenimi normami) vero, genuino, autentico:
resnična moralna vrednota valore morale genuino
resnični demokrat un democratico genuino - resolver [-ue-, pp: resuelto] odločiti, skleniti; razpršiti (dvom); kratko povzeti; določiti za; razkrojiti, raztopiti, uničiti
resolver una cuestión rešiti vprašanje
resolver una duda razpršiti dvom
resolverse raztopiti se, razpasti; priti do (raz)rešitve (bolezen); odločiti se
resolverse en vapor izhlapeti, izpuhteti
¿cómo se resuelve esto? kam to pelje?
resuluto odločen, pogumen - respiratoren pridevnik
(o dihalih) ▸ légúti, légzőszervi, respiratorikusrespiratorni sindrom ▸ légzőszervi szindrómarespiratorno obolenje ▸ légúti megbetegedés, légzőszervi megbetegedésrespiratorna okužba ▸ légúti fertőzésrespiratorna bolezen ▸ légúti betegségrespiratorna odpoved ▸ légzési elégtelenségKot so sporočili iz bolnišnice, je v porastu število respiratornih okužb ter gripi podobnih obolenj. ▸ A kórház jelentése szerint növekszik a légúti fertőzések és az influenzaszerű megbetegedések száma. - Rest, der, (-/e/s, -e) ostanek, preostanek; Mathematik ostanek; razlika; leibliche/irdische Reste zemeljski ostanki; jemandem/etwas den Rest geben dotolči (koga, kaj), do konca uničiti; sich den Rest holen fasati jo (bolezen); der Rest ist Schweigen figurativ ostalo je v temi, ostalo pustimo v temi
- revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)
en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti