prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)
prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck
Zadetki iskanja
- producto moški spol proizvod, produkt; donos, izkupiček; učinek
producto acabado gotov izdelek
producto indígena, producto nacional, producto del país domač izdelek
producto líquido, producto neto čisti dohodek (donos)
dar un producto donosen biti
sacar más producto a la situación položaj bolje izkoristiti
productos coloniales kolonijalno blago
productos químicos kemikalije
productos textiles tekstilno blago - produit [prɔdɥi] masculin proizvod, produkt; fabrikat; artikel; pridelek; plod
fabrique féminin de produits chimiques tovarna kemičnih proizvodov
produit accessoire, artificiel, synthétique stranski, umetni, sintetični proizvod
produit alimentaire živilo; pluriel živila, hrana, živež
produit amaigrissant sredstvo za shujšanje
produit antigel sredstvo proti zmrzovanju
produit de beauté lepotilo
produit de blanchiment belilo
produit carné, laitier, de céréales mesni, mlečni, žitni proizvod
produit chimique kemikalija
produits pluriel coloniaux kolonialno blago
produit de combustion zgorelina
produits pluriel de consommation potrošno blago
produit demi-, mi-, semi-fini ali -ouvré polfabrikat
produit dérivé derivat
produit final končni proizvod
produits pluriel de fourrage krmila
produit de graissage maža
produit de luxe luksusni artikel
produit manufacturé fabrikat
produits pluriel maraîchers povrtnine
produit net čisti donos
produit du pays domač proizvod
produit pharmaceutique zdravilo
produit de remplacement nadomestek
produit tinctorial barvilo
produit d'une vente izkupiček
produits de première nécessité življenjsko važno blago
produits utilitaires potrošno blago - pro-fānus 3, adv. -e (pro in fānum „kar je pred svetiščem ali zunaj njega“)
1. nesvet, neposvečen, neblagoslovljen (naspr. sacer, consecratus), vsakdanji, navaden, posveten, profán: Pl., Fest., Plin. idr., sive sacer sive profanus locus esset N., loca sacra profana haberi Ci., res profanae et usu pollutae T., animalia T. nečiste, honores bello facere profanos V. onesvetiti (onesvečevati), onečastiti (onečašč(ev)ati); subst. n: in profano L. na neposvečenem kraju, publica privatis secernere, sacra profanis H. sveto in nesveto, žrtveniško in narodno blago (premoženje, posest), miscere sacra profanis H.
2. (o osebah) neposvečen(ec) = neseznanjen s kakim bogoslužjem, nestrokovnjak, nepoznavalec, neveščak, posvetnják, posvetnež (naspr. initiatus): procul este, profani V., Cereris ritūs vulgare profanis O., orgia, quae frustra cupiunt audire profani Cat.; metaf.: vulgus H., Gell. Muzam neprijazna raja (množica, drhal), litterarum profani Macr. neuki na področju znanosti, a sacramento veritatis Lact. nepoznavajoč; enalaga: oculi O.
3. brezbožen, brezvesten, podel, sramoten, nesramen, (na)gnusen, oduren, ogaben: mens, verba O., ritus T., odia Stat., Phorbas O., princeps T., avis, bubo O. zlokoben, zlovešč, zlonosen; subst. n profānum -ī, n brezbožnost, sramotnost: profano civilium bellorum Plin.; adv.: profane illudere Lact., profane de divinitate disputare Min. - prohibido prepovedan
¡prohibido fumar! kaditi prepovedano!
¡entrada prohibida! vstop prepovedan!
mercancías prohibidas tihotapsko blago
jugar a los prohibidos igrati prepovedane igre s kartami - pròlazak -ska m
1. prehod: tražiti slobodan prolazak kroz zemlju
2. ekspr. prodaja: ovaj je robi dobar prolazak to blago se dobro prodaja - prosíti (prósim) imperf.
1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare
2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - prvorazréden first-class, first-rate; prime, best
prvorazrédno blago top-quality (ali first-rate) goods pl; firsts pl - púliti to pull, to pluck
púliti se za kaj to care for something, to be concerned about something, to be keen on something
za to se ne pulim I don't care for it
kar pulijo se za to blago there is a great demand for these goods - qualità f
1. kvaliteta, kakovost:
merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
salto di qualità kvalitetni skok
2. lastnost:
buone qualità dobre lastnosti
qualità negative napake, slabosti
3. vrlina; čednost; vrednost
4. vrsta:
oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst
5. lastnost, značilnost:
in qualità di kot:
nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest
6. jezik kvaliteta (samoglasnika) - quality [kwɔ́liti] samostalnik
lastnost svojstvo; kakovost, vrednost
(tudi ekonomija) kvaliteta, prvorazrednost; vrsta; imenitnost, odličnost
arhaično visoka družba, stan, čast
glasba barva zvoka
in quality kvalitativen, po kakovosti, po vrednosti
in the quality of kot, v svojstvu
quality goods kvalitetno blago
to have quality odlikovati se, biti kvaliteten
people of quality visoka družba - rabljen (-a, -o) gebraucht, Gebraucht- (avtomobil der Gebrauchtwagen, blago Gebrauchtwaren množina)
- ragtag [rǽgtæg] samostalnik
pogovorno raztrganci, izmečki človeške družbe, sodrga; plebejec
ragtag and bobtail domačno & figurativno izmeček, izvržek (družbe), sodrga; izbirek, škart, izvrženo ali izločeno blago - ramager [ramaže] verbe intransitif žvrgoleti; verbe transitif risati, slikati vejice
étoffe féminin ramagée blago z deseni, vzorci vejic - ramages tujka franc. m pl. dekorativni vzorci (v blagu):
stoffa a ramages vzorčasto blago - rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti
I. splošno tj. v pravem pomenu
1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.
2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.
3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.
4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.
5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —
II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati
1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.
2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.
3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.
4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).
5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.
6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.
Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char. - ratiārius -iī, m (ratis) tisti, ki prevaža za plačilo ljudi in blago na splavih, splavár (splávar), plávec, plavičar: Paul. (Dig.).
- rayure [rɛjür] féminin proga, riža; risi v puški, v topu; (pre)črtanje; raza, praska (na pohištvu)
étoffe féminin à rayures progasto blago - razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.
1. dividere; spartire; frammentare:
razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
razdeliti dobiček spartire il guadagno
2. dividere, distribuire:
razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
igre razdeliti karte distribuire le carte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razdeliti na cone zonizzare
razdeliti obroke rateizzare, razionare
razdeliti na odstavke paragrafare
razdeliti na periode periodizzare
razdeliti na pol dimezzare
razdeliti v kvote quotizzare
razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche