-
kolénčiti se (-im se) imperf. refl. agr. crescere, formarsi dei nodi
-
kolénčiti se -im se v. kolenčati se: sadika se kolenči
-
kolénčkati se (-am se) imperf. refl. pren. strusciarsi; pog. pomiciare
-
kolénčkati se -am se koljenima (-le-) se dodirivati: kolenčkati se pod mizo
-
star si toliko, kolikor se počutiš frazem
(pregovor) ▸ annyi idős vagy, amennyinek érzed magad
-
komólčiti se (-im se) imperf. refl. knjiž. gomitare; fare, spingere a gomitate; sgomitare
-
komólčiti se -im se (uč) laktašiti se, gurati se laktovima: komolčiti se do tribune, do korita
-
kompenzírati (se) compensar(se)
-
kompromitírati (se) (se) compromettre, (se) couvrir de honte (ali de ridicule)
-
kompromitírati se comprometer(se)
-
koncentrírati (se) concentrar(se)
-
koncentrírati se -am se nedov., dov., концентрува́тися -ру́юся док., зосере́дитися -джуся док.
-
konča|ti se (-m)
1. enden, zu Ende sein, zu Ende gehen; aus sein, fertig sein; (ein) Ende nehmen (nenadno ein jähes Ende nehmen, slabo ein schlimmes Ende nehmen); s čim: führen zu (s smrtjo zum Tode führen), einen … Ausgang haben (einen tödlichen Ausgang haben); zum [Abschluß] Abschluss kommen, ausgehen (mit/auf)
srečno se končati sich in Wohlgefallen auflösen
2. (narediti samomor) sich das Leben nehmen
-
končáti se -á se dov., v 3. os., заве́рши́тися -ве́рши́ться док.
-
končávati se
končávati se na samoglasnik to end (ali to terminate) in a vowel
-
končeváti | končeváti se (-újem se) imperf., imperf. refl. glej končati | končavati
-
konč|evati se (-ujem) zu Ende gehen (allmählich), ➞ → končati se
-
končeváti se -úje se nedov., v 3. os., заве́ршуватися -ується недок.
-
konfederirati (se) confederar(se)
-
konfederírati (se) to confederate