Franja

Zadetki iskanja

  • ple|sati [é] (-šem) zaplesati tanzen (z drugimi mittanzen, pokazani ples nachtanzen)
    plesati rock rocken
    plesati step steppen
    plesati valček walzen
    dobro plesati ein guter Tänzer sein
    ne plesati Nichttänzer sein
    plesati kot kdo žvižga nach jemandes Pfeife tanzen, nach jemandes Geige tanzen
    plesati okoli koga/česa: herumtanzen um, figurativno um (jemanden) herumtänzeln, (skrbeti za koga) (jemanden) umsorgen
    rad plesati tanzlustig/tanzfreudig sein
    kadar mačke ni pri hiši, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
  • plesáti danser

    ki se da plesati dansable
    ki rad pleše qui aime la danse
    plesati polko danser la polka
    plesati valček danser une valse, valser
    plesati od veselja danser de joie
    po vrvi plesati danser sur la corde raide
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • po after; on, upon; at, by; over; through; according to

    po abecednem redu in alphabetical order
    po božiču after Christmas
    po tej ceni at this price
    po 10 tolarjev kos at ten tolars each
    po dolžini lengthwise
    po dva by twos, two by two, two at a time
    po vsej Evropi all over Europe
    (samó) po imenu (only) in name
    po kopnem in po morju by land and sea
    po mestu about (ali through) the town
    po vsem mestu all over the town
    kot po maslu (figurativno) like clockwork
    po kakovosti by quality
    po malem little by little, by degrees
    po mojem mnenju in my opinion, to my mind
    po meri by measure
    po modi after the fashion
    po naravi from nature
    po naročilu by order
    narejen po naročilu made to order
    po naključju by accident, by chance
    po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
    po možnosti if possible
    odvetnik po poklicu lawyer by profession
    po navodilu as instructed
    po pravilu by rule
    po petkrat five times running
    po pravici by rights, of right
    po mojem računu by my reckoning
    po poslu, po poslih on business, on an errand
    po rojstvu by birth
    imenovan po stricu named after his uncle
    po sobi about the room
    po vsem svetu all over the world, all the world over
    po njegovi smrti after his death
    po ulici along the street
    po uvidevnosti at discretion
    po vodi by water
    po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
    po vrednosti in value
    enak po velikosti equal in size
    po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
    po vsem after all
    po angleškem zakonu under (the) English law
    po zraku by air
    po spominu from memory
    po planu according to the plan (ali scheme)
    po vrsti in order, one after another, every one in his turn
    po vaši želji according to your wish
    takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
    po prejemu tega pisma on receipt of this letter
    po meni je I am done for, pogovorno I've had it
    če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
    če vam je po volji if you choose, if you care
    to ni po mojem okusu that is not to my taste
    dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
    igrati po posluhu to play by ear
    po starosti sta enaka they are the same age
    iti po vodo to fetch water, to go for water
    šel je ponj (po njega) he went to fetch him
    peti po notah to read music, to sight-read
    poslati po zdravnika to send for the doctor
    poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
    pridi pome (po mene)! come and fetch me!
    potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
    priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
    prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
    risati po naravi to draw from nature (ali life)
    sklepati po čem to infer from
    soditi po zunanjosti to judge by appearances
    po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
    sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
    sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
    udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
    voditi koga po mestu to show someone round the town
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pocítrati (-am) perf.

    1. prendere, portare via:
    pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

    2.
    pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela
  • póčen fêlé, fendu, fissuré ; medicina (nalomljen) fracturé

    počena kost os moški spol fracturé
    počena vaza vase moški spol fêlé
    to ni vredno počenega groša (pogovorno) ça ne vaut pas un sou (ali familiarno le rond, un radis)
  • počítek reposo m , descanso m ; (po obedu) siesta f

    nedeljski počitek descanso dominical
    brez počitka sin reposo; sin tregua ni reposo
  • pod4

    1. kam: unter (mizo/stol/most/drevo unter den Tisch/den Stuhl/die Brücke/den Baum)

    2. kje: unter (pod mizo/stolom/stopnicami unter dem Tisch/Stuhl/der Treppe); unterhalb (des/von) (kolenom unterhalb des Knies, vrhom unterhalb des Gipfels, mesto leži pod gradom die Stadt liegt unterhalb vom [Schloß] Schloss)

    3. koliko: unter, weniger als (pod 50/100 unter 50/100, weniger als 50/100); cena: für weniger als (ni vstopnic pod 200 tolarjev es gibt keine Eintrittskarten unter 200/für weniger als 200 Tolar)

    4. kdaj: gegen (pod večer gegen Abend), bei, mit Einbruch (des) (pod mrak bei einbrechender Dunkelheit, bei Dämmerung, mit Einbruch der Dämmerung)

    5. naslovom, vodstvom, Marijo Terezijo, obtožbo, pogledi: unter

    6.
    pod črto in der Fußnote
  • podaríti donar; dar; hacer donación (de a/c) ; regalar, hacer a alg un regalo

    to je podarjeno es regalado; es una verdadera ganga
    tega še podarjenega ne bi maral no lo quiero ni regalado
  • podedováti to inherit (od, po of, from, through)

    podedováti posestvo to come into (ali to inherit) an estate
    ni podedoval on, temveč njegova sestra it is not he, but his sister who has come into the money
    podedoval je veliko premoženje po daljnem sorodniku he has been left a large fortune by a distant relation, he has come into a large fortune left him by a distant relation
    podedovan inherited
  • podnevi in ponoči frazem
    (neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
    Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
    Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
    Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk.
  • podóben resembling, similar, alike, like

    podóben kot jajce jajcu as like as two peas
    na podóben način likewise, in like manner
    podóbni trikotniki similar triangles pl
    bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
    podóbna sta si they are cast in the same mould
    biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
    podóbna vsota a similar sum, a like amount
    biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
    fant je podóben očetu the boy takes after his father
    podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
    niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
    to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
    to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
    portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
    in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
    briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike
  • podóben semblable, pareil, ressemblant; analogue, similaire

    biti podoben ressembler
    biti podoben komu ressembler à quelqu'un, tenir de, familiarno tirer sur quelqu'un
    zelo podoben (figurativno) tout craché
    biti si podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
    to ni njemu podobno ce n'est pas son fait, cela ne lui ressemble pas
    v podobni priliki en semblable occasion
    podobni trikotniki triangles moški spol množine semblables
    zelo podoben portret portrait moški spol très ressemblant
  • podóben (-bna -o)

    A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
    sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
    na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
    podoben maslu burroso
    to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
    tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
    človeku podobne opice scimmie antropomorfe

    B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
    mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari
  • podóbnost likeness (med between, z to); resemblance; similarity (z to); similitude; analogy

    najmanjše podóbnosti ni med njima there is not the slightest resemblance between them
  • poglèd (-éda) m

    1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
    ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
    metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
    ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
    s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
    požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
    prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
    slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
    vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
    pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

    2. (izraz) aria:
    hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

    3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
    pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
    pogled na pokrajino panorama

    4. esame

    5. punto di vista, visuale, concezione:
    o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
    šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

    6. (v adv. rabi)
    v tem pogledu quanto a questo
    v marsikaterem pogledu in molti casi
    v nobenem pogledu nient'affatto
    v vsakem pogledu affatto, assolutamente
    na pogled, na prvi pogled a prima vista

    7. (v adv. rabi)
    kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
    skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
    šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
    izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
    jemati pogled togliere la vista, abbagliare
    obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
    biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
    pogled od spredaj prospetto
    pogled s strani profilo
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • pogódu after one's own heart

    to ni pogódu it goes against the grain
    biti pogódu to please, to be agreeable, to suit
    ti je pogódu, da prideš jutri? does it suit you to come tomorrow?
  • pójem (-jma) m

    1. concetto, idea, nozione:
    definirati kak pojem definire un concetto
    osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
    pojem časti il concetto dell'onore
    pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

    2. vocabolo, espressione, termine:
    slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

    3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
    njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

    4. filoz. concetto, nozione, idea:
    nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
    ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
    nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
    spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
    o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
    čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
    strateški pojmi le concezioni strategiche