gonfio
A) agg. (m pl. -fi)
1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano
2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek
3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog
4. pren. nadut, domišljav, napihnjen
5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska
B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
Zadetki iskanja
- Gorgone f
1. mitol. Gorgona
2.
gorgona pren. ženska nakaza, babura, strašilo - goskica samostalnik
1. (mladič; majhna gos) ▸ kisliba [mladič] ▸ kis liba [majhne rasti] ▸ libácska
V kurniku za hišo ima gos in gosaka z dvema goskicama. ▸ A ház mögötti tyúkólban van egy liba és egy gúnár két kislibával.
2. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ libácska
Zanj sem samo goskica, ki tako ali tako nič ne ve. ▸ Buta kis liba vagyok számára, aki semmit sem tud. - grasso
A) agg.
1. debel:
è una donna molto grassa to je zelo debela ženska
2. masten, tolst, maščoben:
cibi grassi mastne jedi
formaggio grasso mastni sir
acido grasso maščobna kislina
carbone grasso masten premog
argilla grassa mastna glina
3. obilen, bogat:
fare grassi guadagni mastno zaslužiti
popolo grasso hist. bogato meščanstvo
annata grassa bogata letina
martedì grasso pustni torek
a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub
4. koristen, ugoden:
ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe
5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
discorsi grassi opolzko govorjenje
risata grassa krohot
B) m
1. tolšča, mast:
grasso di maiale svinjska mast
2. maščoba:
togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča
3. kem. maščoba:
grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba - gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo - grebatorka samostalnik
izraža negativen odnos (ženska, ki si močno prizadeva za kaj) ▸ törtető, v jeziku mladih ▸ stréber [iskolában]
O njej je ustvarjen vtis, da je največja "grebatorka" za denar in da šteje samo privilegij plače. ▸ Az a benyomás alakult ki róla, hogy a legnagyobb „törtető”, ha pénzről van szó, és csak a fizetés számít neki.
Posmehovali so se mi in me zmerjali z grebatorko, ampak zapiske so si pa sposojali pri meni. ▸ Kigúnyoltak és strébernek neveztek, de a jegyzeteket tőlem kérték kölcsön. - grey1 [grei] pridevnik
siv, osivel, brezbarven
figurativno brezupen, mračen; star
figurativno izkušen, zrel
grey hairs starost
the grey mare is the better horse ženska hlače nosi
Grey Frier frančiškan
grey monk cistercianec
grey matter figurativno možgani; inteligenca
grey market črna borza
grey goose divja gos
grey russet sivo surovo platno - grób -a, -o (surov) brutal; (osoren) bluff; gruff; (vedenje) rude, unmannerly, ill-bred; (neotesan) unpolished, boorish, uncouth, vulgar, churlish; (tkanina) coarse, rough, thick
v grób, -a, -oem stanju in a rough state
z grób, -a, -oim glasom in a rough voice
grób, -a, -oo obdelan rough and ready
grób, -a, -o glas gruff voice
grób, -a, -oa dela, grób, -a, -oo delo rough work, drudgery
ženska za grób, -a, -oa dela charwomam, pl -women, pogovorno char, evfemizem cleaning lady
grób, -a, -oo (prostaško) govorjenje rude (ali vulgar) language
grób, -a, -oo ravnati s kom to illtreat someone, to maltreat someone, to handle someone roughly, to manhandle someone
grób, -a, -oó igrati šport to play rough - gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo
gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ... - Grün, das, zelena (barva), zelenilo; Blätter: zelenje; Frau in Grün ženska v zeleni obleki
- habillement [abijmɑ̃] masculin oblačenje, ohleka
habillement féminin, masculin ženska, moška oblačila
habillement de tête pokrivalo
effet masculin d'habillement kos obleke
syndicat masculin de l'habillement sindikat oblačilne stroke - habit1 [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti
habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem - haemorrhoissa: Aug., Ven. in haemorrhoūsa: Ambr., Vulg., -ae, f (gr. αἱμοῤῥοοῦσα) krvaveča (ženska).
- Harpȳ͡ıa (trizložno) -ae, f (Ἅρπυια pravzaprav = ugrabljajoča vihra) Harpíja
1. mitološka roparska pošast, na pol ženska, na pol ptica, podoba grabežljive lakote, večinoma v pl.: V., H., Hyg., Val. Fl., Sen. tr. idr.
2. Aktajonov pes: O.
3. metaf. apel. = grabežljiv človek, grabežljivec: Sid. - Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,
1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.
2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.
3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.
4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.
Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc. - histeričen pridevnik
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikus, hisztériáshisteričen jok ▸ hisztérikus síráshisteričen smeh ▸ hisztérikus nevetéshisteričen izpad ▸ hisztérikus kirohanáshisterično kričanje ▸ hisztériás ordítozáshisterična reakcija ▸ hisztérikus reakcióhisterična ženska ▸ hisztérikus nőhisterična množica ▸ hisztérikus tömeghisteričen napad ▸ hisztérikus roham, hisztériarohamSlužabnica, ki je pomivala tla, je v shrambi našla kačo in dobila histerični napad. ▸ A padlót felmosó szolga a kamrában egy kígyót talált, és hisztériarohamot kapott.
Nekateri ljudje so histerični, saj so začutili popotresne sunke, ki so močnejši od predhodnih. ▸ Egyes emberek hisztérikussá váltak, hiszen az előzőeknél erősebb utórengéseket éreztek.
Žgečkanje nas lahko spravi v histeričen smeh. ▸ A csiklandozástól hisztérikus nevetés törhet ránk.
2. (o bolezni) ▸ hisztérikus, hisztériáshisterični napad ▸ hisztérikus rohamhisterični simptomi ▸ hisztériás tünetekImela je histerične napade joka, tesnobe in obupa. ▸ Hisztérikus sírás-, szorongás- és kétségbeesés-rohamok törtek rá.
3. (o intenzivnem dogajanju) ▸ hisztérikushisterično ozračje ▸ hisztérikus légkörUmori so brutalni, odziv medijev histeričen. ▸ A gyilkosságok brutálisak, a médiavisszhang hisztérikus.
V mestu je razburjenje pred olimpijskimi igrami doseglo že skoraj histerične razsežnosti. ▸ A városban az olimpiai játékok előtti izgalom már majdnem hisztérikus méreteket öltött.
V krikih je bilo že prepoznati histerično zagrizenost vojakov, ki so bili prepričani, da zmagujejo. ▸ A kiáltásokban már fel lehetett ismerni a katonák hisztérikus elszántságát, akik meg voltak róla győződve, hogy győzelemre állnak. - híšen (of the) house; home; household
híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
híšni duh, prikazen ghost haunting a house
híšni gospodar landlord, householder
híšni dohod path
híšni dovoz drive, driveway
híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
híšni ključ front-door key, latchkey
híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
híšna najemnina (house) rent
híšni prag threshold
híšni ples (zabava) carpet-dance
híšni pes house-dog
híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
nalog za híšno preiskavo search warrant
híšni prijatelj family friend
híšni red house regulations pl; rules of the house
híšna služinčad (domestic) servants pl
híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
híšna streha roof, housetop
híšna številka house number, street number
híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
híšni zapor house arrest
dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
híšni zdravnik family doctor
híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
híšni posestnik house owner - hláden (-dna -o)
A) adj.
1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi
2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo
B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia - Hȳlonomē -ēs (Ὑλονόμη) Hilónoma, lepa ženska med Kentavri: O.
- Hypsaea -ae, f Hipsêja, nam neznana ženska: H.