Franja

Zadetki iskanja

  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • Gorgone f

    1. mitol. Gorgona

    2.
    gorgona pren. ženska nakaza, babura, strašilo
  • goskica samostalnik
    1. (mladič; majhna gos) ▸ kisliba [mladič]kis liba [majhne rasti]libácska
    V kurniku za hišo ima gos in gosaka z dvema goskicama. ▸ A ház mögötti tyúkólban van egy liba és egy gúnár két kislibával.

    2. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ libácska
    Zanj sem samo goskica, ki tako ali tako nič ne ve. ▸ Buta kis liba vagyok számára, aki semmit sem tud.
  • grasso

    A) agg.

    1. debel:
    è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

    2. masten, tolst, maščoben:
    cibi grassi mastne jedi
    formaggio grasso mastni sir
    acido grasso maščobna kislina
    carbone grasso masten premog
    argilla grassa mastna glina

    3. obilen, bogat:
    fare grassi guadagni mastno zaslužiti
    popolo grasso hist. bogato meščanstvo
    annata grassa bogata letina
    martedì grasso pustni torek
    a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
    a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

    4. koristen, ugoden:
    ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

    5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
    discorsi grassi opolzko govorjenje
    risata grassa krohot

    B) m

    1. tolšča, mast:
    grasso di maiale svinjska mast

    2. maščoba:
    togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

    3. kem. maščoba:
    grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • grebatorka samostalnik
    izraža negativen odnos (ženska, ki si močno prizadeva za kaj) ▸ törtető, v jeziku mladihstréber [iskolában]
    O njej je ustvarjen vtis, da je največja "grebatorka" za denar in da šteje samo privilegij plače. ▸ Az a benyomás alakult ki róla, hogy a legnagyobb „törtető”, ha pénzről van szó, és csak a fizetés számít neki.
    Posmehovali so se mi in me zmerjali z grebatorko, ampak zapiske so si pa sposojali pri meni. ▸ Kigúnyoltak és strébernek neveztek, de a jegyzeteket tőlem kérték kölcsön.
  • grey1 [grei] pridevnik
    siv, osivel, brezbarven
    figurativno brezupen, mračen; star
    figurativno izkušen, zrel

    grey hairs starost
    the grey mare is the better horse ženska hlače nosi
    Grey Frier frančiškan
    grey monk cistercianec
    grey matter figurativno možgani; inteligenca
    grey market črna borza
    grey goose divja gos
    grey russet sivo surovo platno
  • grób -a, -o (surov) brutal; (osoren) bluff; gruff; (vedenje) rude, unmannerly, ill-bred; (neotesan) unpolished, boorish, uncouth, vulgar, churlish; (tkanina) coarse, rough, thick

    v grób, -a, -oem stanju in a rough state
    z grób, -a, -oim glasom in a rough voice
    grób, -a, -oo obdelan rough and ready
    grób, -a, -o glas gruff voice
    grób, -a, -oa dela, grób, -a, -oo delo rough work, drudgery
    ženska za grób, -a, -oa dela charwomam, pl -women, pogovorno char, evfemizem cleaning lady
    grób, -a, -oo (prostaško) govorjenje rude (ali vulgar) language
    grób, -a, -oo ravnati s kom to illtreat someone, to maltreat someone, to handle someone roughly, to manhandle someone
    grób, -a, -oó igrati šport to play rough
  • gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

    gros bagage masculin težka prtljaga
    grose artillerie težko topništvo
    grose affaire velika, važna kupčija
    grose besogne glavno delo
    gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
    gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
    une grose femme debela ženska
    une femme grose noseča ženska
    elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
    gros gibier velika divjad
    gros industriel veleindustrijec
    gros commerçant veletrgovec
    Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
    grose fièvre huda vročica
    gros lot glavni dobitek
    la mer est grose morje je razburkano
    gros rire bučen smeh
    gros rhume hud nahod, hud prehlad
    gros pain domač kruh
    gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
    grose rivière narasla reka
    grose plaisanterie groba, surova šala
    gros temps viharno vreme (na morju)
    de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
    les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
    yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
    gros de conséquence težkih posledic
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    il a les yeux gros na jok mu gre
    avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
    en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
    battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
    coûter gros drago stati
    devenir gros rediti se
    dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
    écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
    être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
    faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
    gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
    faire les gros yeux preteče gledati
    jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
    il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...
  • Grün, das, zelena (barva), zelenilo; Blätter: zelenje; Frau in Grün ženska v zeleni obleki
  • habillement [abijmɑ̃] masculin oblačenje, ohleka

    habillement féminin, masculin ženska, moška oblačila
    habillement de tête pokrivalo
    effet masculin d'habillement kos obleke
    syndicat masculin de l'habillement sindikat oblačilne stroke
  • habit1 [hæbit] samostalnik
    navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
    medicina zasvojenost, privajenost
    zoologija način življenja
    botanika način rasti

    habit of body habitus, telesni ustroj
    habits of life življenjske navade
    eating habits bonton pri mizi
    by (ali from) habit iz navade
    force of habit moč navade
    habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
    a lady's habit ženska jahalna obleka
    to acquire a habit navaditi se
    to act from force of habit iz navade kaj delati
    to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
    to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
    to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
    to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
    to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
    to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
    it is the habit with me navajen sem
  • haemorrhoissa: Aug., Ven. in haemorrhoūsa: Ambr., Vulg., -ae, f (gr. αἱμοῤῥοοῦσα) krvaveča (ženska).
  • Harpȳ͡ıa (trizložno) -ae, f (Ἅρπυια pravzaprav = ugrabljajoča vihra) Harpíja

    1. mitološka roparska pošast, na pol ženska, na pol ptica, podoba grabežljive lakote, večinoma v pl.: V., H., Hyg., Val. Fl., Sen. tr. idr.

    2. Aktajonov pes: O.

    3. metaf. apel. = grabežljiv človek, grabežljivec: Sid.
  • Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

    1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

    2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

    3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

    4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

    Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.
  • histeričen pridevnik
    1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikus, hisztériás
    histeričen jok ▸ hisztérikus sírás
    histeričen smeh ▸ hisztérikus nevetés
    histeričen izpad ▸ hisztérikus kirohanás
    histerično kričanje ▸ hisztériás ordítozás
    histerična reakcija ▸ hisztérikus reakció
    histerična ženska ▸ hisztérikus nő
    histerična množica ▸ hisztérikus tömeg
    histeričen napad ▸ hisztérikus roham, hisztériaroham
    Služabnica, ki je pomivala tla, je v shrambi našla kačo in dobila histerični napad. ▸ A padlót felmosó szolga a kamrában egy kígyót talált, és hisztériarohamot kapott.
    Nekateri ljudje so histerični, saj so začutili popotresne sunke, ki so močnejši od predhodnih. ▸ Egyes emberek hisztérikussá váltak, hiszen az előzőeknél erősebb utórengéseket éreztek.
    Žgečkanje nas lahko spravi v histeričen smeh. ▸ A csiklandozástól hisztérikus nevetés törhet ránk.

    2. (o bolezni) ▸ hisztérikus, hisztériás
    histerični napad ▸ hisztérikus roham
    histerični simptomi ▸ hisztériás tünetek
    Imela je histerične napade joka, tesnobe in obupa. ▸ Hisztérikus sírás-, szorongás- és kétségbeesés-rohamok törtek rá.

    3. (o intenzivnem dogajanju) ▸ hisztérikus
    histerično ozračje ▸ hisztérikus légkör
    Umori so brutalni, odziv medijev histeričen. ▸ A gyilkosságok brutálisak, a médiavisszhang hisztérikus.
    V mestu je razburjenje pred olimpijskimi igrami doseglo že skoraj histerične razsežnosti. ▸ A városban az olimpiai játékok előtti izgalom már majdnem hisztérikus méreteket öltött.
    V krikih je bilo že prepoznati histerično zagrizenost vojakov, ki so bili prepričani, da zmagujejo. ▸ A kiáltásokban már fel lehetett ismerni a katonák hisztérikus elszántságát, akik meg voltak róla győződve, hogy győzelemre állnak.
  • híšen (of the) house; home; household

    híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
    híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
    híšni duh, prikazen ghost haunting a house
    híšni gospodar landlord, householder
    híšni dohod path
    híšni dovoz drive, driveway
    híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
    híšni ključ front-door key, latchkey
    híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
    híšna najemnina (house) rent
    híšni prag threshold
    híšni ples (zabava) carpet-dance
    híšni pes house-dog
    híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
    nalog za híšno preiskavo search warrant
    híšni prijatelj family friend
    híšni red house regulations pl; rules of the house
    híšna služinčad (domestic) servants pl
    híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
    híšna streha roof, housetop
    híšna številka house number, street number
    híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
    híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
    híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
    híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
    híšni zapor house arrest
    dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
    híšni zdravnik family doctor
    híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
    híšni posestnik house owner
  • hláden (-dna -o)

    A) adj.

    1. fresco, freddo:
    hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
    prijetno hladna soba stanza fresca
    gastr. hladna večerja cena fredda
    gastr. hladne jedi piatti freddi

    2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
    hladen sprejem accoglienza fredda
    hladna presoja giudizio freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. hladna svetloba luce fredda
    friz. hladna trajna permanente a freddo
    geogr. hladni pas zona glaciale
    med. (spolno) hladna ženska donna frigida
    meteor. hladna fronta fronte freddo
    polit. hladna vojna guerra fredda
    metal. hladno valjanje laminatura a freddo
    hladno lepilo colla a freddo
    voj. hladno orožje armi bianche
    pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

    B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
    popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
    spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
    pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia
  • Hȳlonomē -ēs (Ὑλονόμη) Hilónoma, lepa ženska med Kentavri: O.
  • Hypsaea -ae, f Hipsêja, nam neznana ženska: H.