Franja

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

ofiologia f zool. nauk o kačah, ofiologija

oftalmologia f med. veda o očesnih boleznih, oftalmologija, okulistika

oh! [o] interjection o! oh!

pousser des oh! d'indignation vzklikati oh! od ogorčenja
oh! là la! oho!

ōh inter. o, oh

Ōh! interj. (prim. ō) o! oj! oh! ah!: Kom.

ojej! [ô] o je!

ójevski (-a -o) adj. lingv. del suono o, che riguarda la o; in -o:
ojevska osnova tema in -o

ókati -am izgovarati glas o umjesto a

okéy

A) adj. buono, eccellente, o. k.

B) adv. bene, benissimo, o. k.

oklícati -klíčem dov.
1. a proclama
2. a anunţa o căsătorie

óknuti ôknēm zavpiti z zateglim glasom volovski vpregi "o": odjednom će zviznuti, kao ono kad neko okne volovima da stanu

okóli predl. s gen.
1. oko, okolo: zemlja kroži okoli sonca, oviti si nit okoli prsta, zaviti okoli ogla, okoli Novega leta
2. o: pogovor se vrti okoli vsakdanjih problemov
3. hoditi okoli advokatov obigravati, obijati pragove advbkatskih kancelarija
4. uz: imeti koga okoli sebe

okróg predl. s gen.
1. oko, okolo: sedeti okrog mize; ruta okrog vratu
2. o: razpravljali so okrog samoprispevka
3. za: prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; vse misli se mu vrte okrog jedače
sve misli upravljene su mu na jelo; hoditi okrog advokatov
obijati pragove advokatskih kancelarija

omilētica f homiletika, nauk o cerkvenem govorništvu

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omŕsiti se -im se omrsiti se, ogriješiti se, ogrešiti se o pravila posta

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

oncology [ɔŋkɔ́lədži] samostalnik
medicina onkologija, nauk o bulah

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama