Franja

cushion¹ [kúšən] samostalnik
blazina, blazinica; rob biljardne mize

to miss the cushion zgrešiti namen

cushion² [kúšən] prehodni glagol
oblaziniti, z blazinami obložiti ali okrasiti

to cushion a shock omiliti udarec

cuss¹ [kʌs] samostalnik
ameriško, pogovorno psovka; bitje, patron, stvor

not to care a cuss prav nič se ne meniti

custody [kʌ́stədi] samostalnik
nadzorstvo, varstvo, varuštvo, skrbništvo; zapor, ječa

in custody v ječi zaprt
to take into custody aretirati, v ječo zapreti

cut¹ [kʌt] samostalnik
kroj, rez, izrez, vrez; reženj, kos, odrezek; znižanje, zmanjšanje, odtegnitev; privzdignjenje (kart); udarec (pri tenisu ipd.); ignoriranje, prezir
ameriško predor, tunel
sleng delež; kanal; grafika; gravura
ameriško izostanek iz predavanja

a cut above za stopnjo višji
that's a cut above me tega ne razumem
to give s.o. the cut pretrgati stike s kom
the cut of one's jib (ali rig) obraz, zunanjost
cut and thrust prerekanje
to draw cuts žrebati
figurativno to make a cut in zmanjšati, zreducirati

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

cut⁴ [kʌt] pridevnik
narezan; skrajšan, zmanjšan, zreduciran; brušen; skopljen; ostrižen

cut and dried pripravljen; dolgočasen, šablonski
cut (over the head) pijan
cut out for s.th. ustvarjen za kaj
to have one's work cut out s trudom izvršiti; imeti mnogo dela

cut off prehodni glagol
odrezati, odsekati; pretrgati, prekiniti; uničiti, iztrebiti, usmrtiti

cut off one's nose to spite one's face zaradi malenkostne koristi utrpeti škodo
cut off with a shilling razdediniti
sleng to be cut off umreti

cvèk tack, brad; sprig; hobnail, (za čevlje) sparable

pritrditi s cvèki to tack; to sprig

cvènk žargon dough; žargon bread; žargon (v severni Angliji) brass; (zaničljivo) pelf (denar), filthy lucre; money; (kovanec) coin

brez cvènka short of cash, short of the ready, broke, penniless
biti čisto brez cvènka to be dead broke

cvét flower; (sadnega drevja) blossom; figurativno (najboljše) the best (ali cream ali choicest)

brez cvétov flowerless
vinski cvét spirit of wine
žveplov cvét flowers pl of sulphur
v cvétu starosti in a hale and hearty old age
v cvétu življenja in the prime of life
cvét armade the flower of the army
padel je v boju v cvétu mladosti he fell in battle in the prime of his youth
pognati v cvét (seme) to run to seed

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

cvétka (-e) f dem. od cvetica

1. fiorellino, fioretto

2. pren. parola sconcia

3. pren. fioretto, fiorettatura:
iron. govor, poln retoričnih cvetk un discorso tutto fioretti
iron. to ti je prava cvetka è una gran civetta
šalj. cvetke iz dijaškega življenja fioretti, aneddoti di vita studentesca

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.

Cynosargĕs -is, n (τὸ Κυνόσαργες) Kinosarg, Herakleju posvečena borilnica (γυμνάσιον) severovzhodno od Aten na istoimenskem griču, kjer so se urili nezakonski otroci: L.

Cynossēma (Cynos sēma) -atis, n (τὸ Κυνὸς σῆμα) Pasje znamenje, vzhodni rt traškega Herzoneza, kjer je bila pokopana v psico preobražena Hekuba: Mel., Plin., M.

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

čaka|ti (-m) počakati/načakati se

1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

4.
čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

5.
čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

6.
figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

7.
pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
pustiti se čakati auf sich warten lassen
figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
čakati križemrok untätig warten

čákati (-am) imperf. ➞ počakati

1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per

3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole