Franja

Zadetki iskanja

  • zamúda retard moški spol , perte ženski spol de temps

    šolska zamuda absence ženski spol (en classe)
    zamuda vlaka retard d'un train
    z zamudo priti arriver en retard
    vlak ima zamudo le train a du retard
    ima eno uro zamude il a une heure de retard, il a un retard d'une heure
  • zamudíti (vlak ipd.) manquer , familiarno rater, louper ; (priložnost) laisser échapper, perdre; se mettre en retard, venir trop tard, être en retard; s'attarder (chez quelqu'un)

    zamuditi koga retarder, retenir; (ne biti navzoč) ne pas être présent, ne pas assister à
    dohiteti zamujeno regagner (ali rattraper) le temps perdu
  • zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare:
    burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
    veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli

    2. far slittare, far barcollare:
    avto zanaša l'automobile slitta
    pijanca zanaša l'ubriaco barcolla

    3. trasportare, trascinare:
    jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo

    4. creare, causare:
    zanašati razdor, strah causare discordia, spavento

    B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
    slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
    zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse
  • zancajo moški spol petnica (kost), peta; figurativno paglavec, pritlikavec

    no le llega a los zancajos (ali al zancajo) ne pride mu niti do kolen, še daleč se ne more meriti z njim
  • zanesljív reliable; trustworthy, trusty; dependable; (resničen, gotov, varen, siguren) true, sure, certain, proof against; (verodostojen) authentic, positive

    to imamo iz zanesljívega vira we have it from a reliable source
    zanesljíva (verodostojna) priča reliable witness
    njegov uspeh ni le verjeten, je zanesljív his success is more than a probability, it is a certainty
    zanesljíva oseba a person to be depended on (ali upon)
  • zaníhati (-am) perf.

    1. oscillare; dondolare; ciondolare, penzolare:
    nihalo zaniha il pendolo oscilla
    zanihati z nogami ciondolare le gambe

    2. pren. oscillare, fluttuare:
    cene so zanihale i prezzi fluttuano

    3. knjiž. titubare, esitare
  • zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
    hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
    vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
    dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse
  • zanímati (-am)

    A) imperf.

    1. interessare; essere interessato (a):
    zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
    problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
    zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

    2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
    vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

    3. (zadevati kaj) interessare:
    gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

    B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

    1. interessarsi:
    zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
    včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
    zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

    2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
    zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca
  • zánka boucle ženski spol , lacet moški spol , nœud coulant , (iz vrvi) élingue ženski spol ; (lovska) collet moški spol , lacet moški spol , piège moški spol ; (večja) lacs moški spol ; figurativno piège moški spol , embûche ženski spol , guet-apens moški spol , traquenard moški spol ; (pentlja) maille ženski spol

    po zankah maille à maille
    goste zanke mailles étroites (ali serrées)
    široke zanke grandes mailles
    spuščati zanke (pri pletenju) laisser échapper (ali tomber) les mailles
    pobirati zanke reprendre (ali relever, monter) des mailles
    nastaviti zanke (pri lovu) tendre des collets, (komu) figurativno tendre (ali dresser) des embûches à quelqu'un
    pasti, ujeti se v zanko (figurativno) donner (ali tomber) dans le piège (ali dans le panneau), tomber dans un traquenard
    izvleči se iz zanke se tirer d'affaire (ali d'un mauvais pas), tirer son épingle du jeu
  • zanna f

    1. okel, čekan (slona, merjasca)

    2. zob (pri mesojedih živalih); strupnik

    3. ekst. šalj. (človeški) zob, čekan:
    affondare le zanne lakomno zgrabiti z zobmi
    levare le zanne a qcn. pren. komu izbiti strupnike, narediti ga neškodljivega
    mostrare le zanne a qcn. komu pokazati zobe

    4. (dentaruolo) obroček za grizenje

    5. obrt knjigoveško, zlatarsko gladilce (iz kosti)
  • zaokróžati (-am) | zaokróžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. arrotondare, smussare:
    zaokrožati robove smussare gli orli

    2. arrotondare:
    zaokrožiti število, cene navzdol, navzgor arrotondare il numero, i prezzi in su, in giù

    3. incorporare, fondere (terreni, fondi e sim.):
    zaokrožati zemljiška posestva incorporare i fondi rustici

    4. integrare, completare, concludere:
    znanje zaokrožati z dodatnim študijem integrare le conoscenze con ulteriori studi

    5. intr. girare, volteggiare:
    metulj je zaokrožil nad cvetom la farfalla volteggiò attorno al fiore

    B) zaokróžati se (-am se) | zaokróžiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. farsi tondo, arrotondarsi; ekst. ingrassare

    2. integrarsi:
    pren. usta so se mu zaokrožila v nasmeh la bocca gli si atteggiò a sorriso
  • zaoráti (-ôrjem) | zaorávati (-am) perf., imperf.

    1. (cominciare ad) arare

    2. sviare dal campo (arando)

    3. pren. solcare:
    ladja je zaorala po vodi la nave solcava il mare

    4. (podorati) sovesciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogaj, sicer bova zaorala ubbidisci, se no le prendi
    pren. zaorati ledino na nekem področju essere il pioniere in un certo campo
  • zaostáti (na poti) rester en arrière, rester derrière les autres: (v šoli) être dépassé (ali distancé) par les autres, rester en retard sur les autres, rester derrière les autres

    zaostati za časom rester en retard sur son temps, retarder sur son temps
    nič ne zaostati za kom aller au pas avec quelqu'un, aller du même pas (ali à la même allure) que quelqu'un, suivre le rythme (ali la cadence) de quelqu'un, aller de pair avec quelqu'un
    zaostal je za mojimi pričakovanji il n'a pas répondu à mes espérances, il est resté en deçà de ce que j'attendais de lui
    zaostati s plačilom davkov se mettre en (ali prendre du) retard dans le paiement de ses impôts
  • zaostríti (-ím) | zaostrováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (priostriti) acuminare, aguzzare (la punta)

    2. inasprire:
    zaostriti kazni, represivne ukrepe inasprire le pene, le misure di repressione

    3. acuire, aguzzare:
    zaostriti spomin acuire la memoria
    zaostriti čute aguzzare i sensi

    4. pren. esasperare, esacerbare, inasprire; intensificare:
    zaostriti disciplino inasprire la disciplina
    zaostriti spor inasprire, esacerbare il dissidio
    zaostriti boj proti preprodajalcem mamil intensificare la lotta contro gli spacciatori di droga

    5. acutizzare:
    pomanjkanje denarja je še zaostrilo razmere v družini la mancanza di denaro non fece che acutizzare ulteriormente i rapporti nella famiglia

    B) zaostríti se (-ím se) | zaostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. farsi più aguzzo, più acuminato

    2. pren. inasprirsi

    3. aguzzarsi (dei sensi)

    4. pren. accentuarsi, inasprirsi, acutizzarsi, esulcerarsi (crisi, rapporti)
  • zapádati (-am) | zapásti (-pádem) imperf., perf.

    1. (v zvezi s 'sneg') nevicare; coprire:
    sneg zapade že novembra nevica già in novembre
    sneg zapada ceste la neve copre le strade

    2. pren. cadere, cedere, abbandonarsi:
    zapasti obupu cadere nella disperazione
    zapasti v bedo cadere in miseria
    zapadati alkoholizmu darsi al bere
    zapasti v žalost sprofondare nel dolore

    3. ekon. scadere:
    dolg, menica zapade il debito, la cambiale scade

    4. (izgubiti vrednost, veljavnost) scadere:
    vizum je zapadel il visto è scaduto

    5. star. (pripasti) passare (di propietà):
    po očetovi smrti kmetija zapade najstarejšemu sinu morto il padre, il podere passa al figlio maggiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zapasti vplivu nekoga lasciarsi suggestionare da qcn.
  • zapàh verrou moški spol , targette ženski spol

    okenski zapah crémone ženski spol, espagnolette ženski spol
    zariniti, poriniti (potegniti) zapah mettre, pousser (tirer) le verrou
    biti za zapahi (v zaporu) être sous les verrous
  • zapatero moški spol čevljar; drsalec (žuželka)

    zapatero de viejo krpač(čevljev)
    zapatero, a tus zapatos (pregovor)le čevlje sodi naj kopitar!
  • zapato moški spol čevelj; figurativno nespretnost, nerodnost

    zapato botín polškorenj, visok čevelj
    zapato de botones čevelj na gumbe
    zapato de baile plesni čevelj
    zapato de charol lakast čevelj
    zapato de fieltro čevelj iz klobučevine
    zapato de goma gumijast čevelj, galoša
    zapato de señora (de caballero) damski (moški) čevelj
    zapato de lazo(s), zapato de cordones čevelj na vezalke
    meter en un zapato (a) koga v kozji rog ugnati
    no le llega ni a la suela del zapato (fig) ne more se meriti z njim
    ¡zapato! gromska strela!
  • zapéti (-pôjem) perf.

    1. cantare:
    zapeti od veselja cantare dalla gioia
    zapeti podoknico cantare, fare una serenata

    2. intonare

    3. pren. cantare, poetare:
    potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane

    4. pren. dire:
    knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.

    5. cantare (di animali); suonare:
    petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
    rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zapel (zabrnel)
    je motor il motore ronzò
    zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
    pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
    zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
    pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
    rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote
  • zapíčiti enfoncer, piquer

    zapičiti se s'enfoncer
    zapičiti se v delo s'acharner au travail
    zapičiti se v sovražnika s'acharner contre (ali sur) l'ennemi
    zapičiti pogled v koga fixer les yeux (ali son regard, sa vue) sur quelqu'un
    misel se zapiči v možgane une idée s'ancre dans le cerveau